Lavrov je v Skopje prispel v sredo zvečer. Že pred tem sta glavno mesto Severne Makedonije zapustila visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije Josep Borrell in ameriški zunanji minister Antony Blinken. Zunanji ministri Ukrajine, Litve, Latvije, Estonije in Poljske pa zaradi navzočnosti Lavrova zasedanje bojkotirajo, je poročal dopisnik RTV Slovenija z Balkana Boštjan Anžin.

Države, ki zasedanje bojkotirajo, sporočajo, da napadalka Rusija ne more biti legitimna članica skupnosti svobodnih narodov.

Makedonski zunanji minister Bujar Osmani je v uvodnem nagovoru za rusko agresijo v Ukrajini dejal, da je v nasprotju z vsem, kar zastopa Ovse. "Vojna spodkopava zaupanje in dialog ter naše zmožnosti zagotavljanja rezultatov," je povedal.

Lavrov je nato v govoru dejal, da Zahod "ubija možnosti za oživitev Ovseja". Ruski minister je bil oster do organizacije, ki združuje 57 evropskih, severnoameriških in azijskih držav, rekoč, da se Ovse "v bistvu spreminja v privesek Nata in EU-ja", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruska delegacija z Lavrovom na čelu je v Skopje priletela z zamudo, saj so morali leteti čez Grčijo. Bolgarija namreč ni odprla svojega zračnega prostora, ker je bila na krovu letala tudi tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. "Takšna odločitev je nesmiselna, lahko bi celo rekli, da je neumna," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

"Dovoljenje je bilo izdano ruskemu zunanjemu ministru in spremljajoči delegaciji za udeležbo na srečanju v Skopju. To dovoljenje ne velja za direktorico oddelka za informiranje in tisk ruskega zunanjega ministrstva Marijo Zaharovo, ki je na seznamu sankcij EU-ja," pa je sporočilo bolgarsko zunanje ministrstvo.

Rusija ustavila kandidaturo Estonije

Še pred prihodom Lavrova so se na neuradni večerji z makedonskim ministrom Osmanijem med drugim sešli Blinken, Borrell in britanski zunanji minister David Cameron. Borrell se je nato sešel tudi z makedonskim premierjem Dimitrom Kovačevskim in po srečanju poudaril, da bo zasedanje zunanjih ministrov članic Ovseja dobra priložnost za Lavrova, da neposredno od udeležencev sliši, zakaj je Rusija dandanes izolirana.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je ravno tako prispela v Skopje, je poudarila potrebo po okrepitvi vloge Ovseja za zagotavljanje varnosti v 57 državah članicah. Ob tem je bila kritična do ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki si že več kot 650 dni prizadeva, da bi ohromil vlogo Ovseja na področju varnosti.

Fajon: Slovenija bo še naprej pomagala Kijevu

Srečanja zunanjih ministrov držav Ovse se je popoldne udeležila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je v svojem govoru opozorila, da so za vsakim geopolitičnim izzivom človeška življenja. Ne bi smelo biti vojaške rešitve konfliktov – naša naloga je poiskati politično rešitev, je besede ministrice na omrežju X povzela slovenska misija pri Ovseju.

V svojem nastopu v Skopju je vodja slovenske diplomacije potrdila zavezanost Slovenije "trdnemu, na pravilih temelječemu in učinkovitemu multilateralizmu, ki spodbuja sodelovanje v različnih večstranskih forumih, tudi znotraj Ovseja", so sporočili z zunanjega ministrstva.

Ministrica je poudarila, da je Ovse kot organizacija na razpotju, saj da so temelji evropske varnostne arhitekture po ruski agresiji na Ukrajino zelo zamajani. "A ponovna vzpostavitev zaupanja po koncu vojne bo ključna in tu lahko Ovse odigra pomembno vlogo. V vedno bolj polariziranem svetu si platforme za dialog, kakršna je Ovse, zaslužijo našo polno podporo," je dejala Fajon.

Glede Ukrajine je ministrica Fajon zagotovila, da bo Slovenija še naprej pomagala Kijevu pri spoprijemanju s posledicami ruske agresije in na poti v EU. V tem kontekstu je poudarila, da najhujša kazniva dejanja nikakor ne smejo ostati nekaznovana.

Ministrice in ministri so razpravljali predvsem o posledicah vojne v Ukrajini in konfliktih v regiji. Obravnavali bodo tudi aktualno dogajanje v organizaciji in predvidoma sprejeli odločitev o predsedovanju organizaciji v letu 2024, ko naj bi vodilno vlogo od Severne Makedonije prevzela Malta.

Rusija je z vetom ustavila kandidaturo Estonije za predsedovanje, kompromis naj bi bilo predsedovanje Malte. Moskva je blokirala tudi sprejetje proračuna, da bo organizacija sploh lahko delovala, je dodal Anžin.

Ovse se spoprijema s finančnimi težavami

Generalna sekretarka Ovseja Helga Schmid je na zasedanju poudarila, da se organizacija spoprijema s hudimi finančnimi težavami in posledično izgubo kadrov.

Ovse se je letos izognil insolventnosti izključno zaradi donacij svojih članic, je povedala. Kot poroča nemška tiskovna agencija DPA, je organizacija v krizi od začetka vojne v Ukrajini in posledičnega krhanja odnosov večine članic z Rusijo. Moskva namreč blokira odločitve organizacije, vključno s sprejetjem proračuna za njeno delovanje.

Schmid je takšno delovanje organizacije, posebej v kontekstu rastočih stroškov zaradi inflacije, označila za nevzdržno.