Piratska stranka je odpravo zakona, ki odpravlja kaznivost bogokletnih dejanj in besed, predlagala po napadu na francosko satirično revijo Charlie Hebdo v Parizu januarja letos, pri čemer so njeni trije poslanci predložitev zakona pospremili s solidarnostnimi besedami "Je suis Charlie" ("Jaz sem Charlie"). Spremenjeni zakon navaja, da je "v svobodni družbi bistvenega pomena, da se lahko javnost izraža brez strahu pred kaznovanjem".

"Islandski parlament je zdaj uveljavil pomembno sporočilo, da se svoboda ne bo uklonila krvavim napadom," je po sprejetju spremebe na svojem blogu zapisala Piratska stranka, ki si sicer prizadeva za svobodo spleta in podatkov.

Zakon, ki kriminalizira bogokletstvo, je bil na Islandiji v veljavi od leta 1940, za kršitelje pa je bila zagrožena denarna kazen oz. trimesečna zaporna kazen.

Cerkve razdeljene
Po navajanju spletne strani The Iceland Monitor je Islandska cerkev spremembo zakonodaje podprla, saj naj bi bile "katere koli zakonodajne moči, ki omejujejo svobodo izražanja na tak način, v neskladju s sodobnimi nazori glede človekovih pravic".

Islandska katoliška cerkev, Binkoštna cerkev in vzhodna provinca Islandske cerkve so spremembi nasprotovale, pri čemer je Katoliška cerkev zapisala, da "če gre svoboda izražanja tako daleč, da to pomeni, da se posamezna oseba ali vera lahko svobodno žali, potem je osebna svoboda - bodisi posameznikov, bodisi skupin - spodkopana".

Nova zakonodaja naj bi sicer vključevala tudi klavzule, po katerih se posamezniki za sovražni govor še vedno lahko sodno preganjajo.