Vodja tihomorskega poveljstva ameriških oboroženih sil admiral Samuel Locklear meni, da gre za velik korak za Kitajce, še posebej ker bodo pod poveljstvom Američana: "Moramo iti mimo teh zgodovinskih vprašanj, ki povzročajo težave v regiji. Če bomo tako sodelovali, nam bo uspelo," je dejal.

Na vajah sodelujejo mornarice iz Avstralije, Bruneja, Kanade, Čila, Kolumbije, Francije, Indije, Indonezije, Japonske, Malezije, Mehike, Nizozemske, Nove Zelandije, Norveške, Kitajske, Peruja, Južne Koreje, Filipinov, Singapurja, Tajske, Tonge, Velike Britanije in ZDA. Tema je "sposobni, prilagodljivi partnerji", mornarji pa se bodo urili med drugim v pomoči ob nesrečah, pomorskem nadzoru, amfibijskih operacijah, lovu na pirate, iskanju min in raznih bojnih operacijah.

Manj napetosti ...
Vojaški odnosi med ZDA in Kitajsko so po navadi prva žrtev napetosti na drugih področjih, sodelovanje Kitajske na vajah Rimpac pa kaže, da nesoglasja trenutno niso tako velika kljub nenehnemu medsebojnemu obtoževanju glede takšnega ali drugačnega vohunjenja.

Leta 1989 je bil njun odnos načet zaradi zatrtja mirnih demonstracij na Trgu nebeškega miru v Pekingu, leta 1995 in 1996 zaradi kitajskega ogrožanja Tajvana z izstreljevanjem raket, leta 1999 zaradi bombardiranja kitajskega veleposlaništva v Beogradu, leta 2001 pa zaradi trčenja kitajskega lovca z ameriškim vohunskim letalom.

... več spoštovanja
Kitajska si želi več spoštovanja kot velika sila in novembra lani je samovoljno razglasila območje varovanja zračnega prostora nad delom Južnega Kitajskega morja. Z Japonsko se bode glede spornih otokov, Vietnam pa izziva z naftno ploščadjo preblizu meje.

Kitajci že tri leta sodelujejo na pomorskih vajah z Rusijo, in to z veliko večjo udeležbo kot tokrat na Rimpacu. Na vaje pošiljajo raketni rušilec in fregato ter oskrbovalno in bolniško ladjo s 1100 mornarji.

Na vajah bo sodelovalo skupaj 23 držav s 47 ladjami, šestimi podmornicami, 200 letali in 25.000 mornarji. Poveljeval bo ameriški viceadmiral Kenneth Floyd.