Visoko številko je sporočilo iraško zdravstveno ministrstvo, ki je raziskavo, temelječo na intervjujih z več kot 9.000 iraškimi družinami, izvedlo za Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO). Samo spopadi v Bagdadu so zahtevali več kot polovico žrtev, kažejo njihovi podatki, nasilje pa je tudi glavni razlog smrti med Iračani, starimi med 15 in 59 leti.

Od 104.000 do 223.000 žrtev?
Raziskovalci so prečesali večino Iraka in izprašali tamkajšnje voditelje o smrtnih žrtvah, dobljeni podatki pa naj bi bili po njihovem mnenju na splošno točni, saj so dobili veliko odgovorov na vprašanja, in so potrdili njihove prejšnje ocene, hkrati pa opozarjajo, da je točno številko nemogoče podati, in dodajajo, da naj bi bilo žrtev nekje med 104.000 in 223.000. V raziskavo so sicer zajeli podatke med marcem 2003 in junijem 2006.

Kot je dejal soavtor študije, Mohamed Ali, sicer WHO-jev statistik, je oceniti število smrtnih žrtev v kriznih žariščih izjemno težka naloga in je treba podatke interpretirati previdno. "Toda ob upoštevanju odsotnost registra smrtnih žrtev in podatkov iz bolnišnic je študija po gospodinjstvih najboljše, kar lahko storimo."

Težave raziskovalcev pri podaji ocene
Med največjimi težavami, s katerimi se spoprijemajo raziskovalci, so dejstva, da centralnega registra smrtnih žrtev sploh ni, da so nekatera območja v Iraku preveč nevarna, da bi jih obiskali in dobili podatke na kraju samem, da je med vojno mnogo ljudi zapustilo svoje domove in da jih je veliko iz Iraka prebegnilo v druge države.

Število smrtnih žrtev v Iraku je vse od začetka ameriškega napada marca 2003 sporna tema: Američani načeloma ne dajejo ocen o smrti iraških civilistov, a je predsednik George Bush nekoč le omenil številko 30.000. Najbolj znani popisovalec smrtnih žrtev je neodvisni Iraq Body Count, po podatkih katerega je do junija leta 2006 umrlo manj kot 50.000 iraških civilistov, po zadnjih podatkih pa naj bi do zdaj umrlo od 80.000 do 88.000 Iračanov.

Lancet: Več kot pol milijona žrtev več
Oktobra 2006 je Lancet, ena najstarejših medicinskih revij, objavil študijo, kjer pa so podatki še bolj zastrašujoči. Od začetka napada naj bi v Iraku umrlo kar približno 655.000 Iračanov več, kot bi jih v mirnem času. Avtorji raziskave so takrat zatrdili, da so do omenjene številke prišli po pogovorih z več kot 1.800 družinami oziroma z 12.800 ljudmi, primerjali pa so tudi smrtnost na določenih območjih pred in med invazijo. Tudi najnovejša Lancetova študija je omenjala podobne številke, njeno veljavnost pa so spodkopali očitki o premajhnem številu vključenih izprašancev in popačenju številk zaradi političnih razlogov. Kritičen do Lanceta je bil tudi Bush, ki je dejal, da je njegova metodologija diskreditirana in nekredibilna.

Ali lahko verjamemo raziskavam?
Gostja spletne klepetalnice Ksenja Horvat Petrovčič je glede raziskav menila, da so narejene z različnimi metodologijami, zaradi česar po njenih besedah ne gre v popolnosti verjeti tem raziskavam, hkrati pa izpostavlja številne dobre novinarske prispeveke, ki govorijo tudi o stvareh, ki sicer očem mednarodne javnosti niso znane.

K. T.