V prvem krogu volitev 7. septembra, ki je bil nato razveljavljen, in potem še na ponovljenem glasovanju 9. novembra je največ glasov zbral nekdanji predsednik otoške države Mohamed Našid, ki je v drugem krogu prejel 48,6 odstotka glasov in tesno izgubil proti Jaminu, saj je novi predsednik prejel 51,3 odstotka glasov.

Jamin je polbrat Maumuna Abdula Gajuma, ki je Maldivom vladal 30 let in je bil po mnenju njegovih nasprotnikov ter organizacij za človekove pravice diktator.

Rajsko otočje v Indijskem oceanu v zadnjem letu pretresajo nasilni protesti, potem ko je bil Našid lani prisiljen odstopiti, kar sam sicer šteje za državni udar. Našid je bil leta 2008 prvi demokratično izvoljen predsednik Maldivov.

Jamin je lahko v drugem krogu volitev računal na pomoč otoškega tajkuna Gasima Ibrahima, ki je kandidiral v prvem krogu, a mu ni uspel preboj v drugi krog. Gasim je bil sicer notranji minister pod vladavino Gajuma.

Medsebojna obtoževanja
Čeprav so nekateri prebivalci otočja volitve videli kot izbiro med diktatorstvom in diktaturo, pa je druge Jamin prepričal z začetnimi uspehi pri vodenju državnih podjetij. Zdaj upajo, da bo te izkušnje uporabil, da privabi tuje vlagatelje.

Predvolilna kampanja je potekala tudi v znamenju razprav o vlogi religije v muslimanski državi. Jamin je Našida in njegovo Maldivsko demokratsko stranko (MDP) obtožil, da je preveč sekularen in blizu zahodnim državam.

Našid je nasprotnike obtožil, da vero uporabljajo kot orožje. Sam je obljubljal, da bo zgradil "popolnoma novo državo na islamu, človekovih pravicah, socialni varnosti in gospodarskih priložnostih".