Papeži nosijo več naslovov, med drugim so tudi rimski katoliški škofi in voditelji Države mesta Vatikan. Foto: EPA
Papeži nosijo več naslovov, med drugim so tudi rimski katoliški škofi in voditelji Države mesta Vatikan. Foto: EPA
Peč, v kateri zažgejo glasovalne listke kardinalov, na katerih je zapisano ime tistega kandidata, ki mu je posamezen kardinal namenil glas med konklavo, izbiranjem naslednjega papeža. Če nov papež ni izvoljen, pri zažiganju listkov dodajo kemičen dodatek, ki proizvaja črn dim, če pa je kardinalom uspelo izvoliti papeža, dodajo dodatek, zaradi katerega se iz dimnika pokadi bel dim, ki svetu naznani, da je bil izbran nov poglavar Rimskokatoliške cerkve. Foto: EPA
Janez Pavel II.
Poljak Karol Wojtyła je po več stoletjih postal prvi Neitalijan na papeškem mestu. Njegov pontifikat, med katerim je bil svet priča korenitim družbeno-političnim spremembam, je trajal 26 let in velja za drugega najdaljšega. Foto: EPA
Janez Pavel I.
'Smehljajoči papež', kot so rekli dobrodušnemu in vedno nasmejanemu papežu Janezu Pavlu I., je s svojo nenadno smrtjo 34. dan papeževanja 'poskrbel', da so se leta 1978 zvrstili kar trije papeži. Foto: EPA
Trg svetega Petra
Znameniti Trg svetega Petra v Vatikanu. Foto: EPA

Uradnega seznama poglavarjev Rimskokatoliške cerkve ni. Annuario Pontificio, ki ga vsako leto objavi Vatikan, vključuje seznam, ki je splošno priznan za najbolj točnega. Po tem seznamu je zdajšnji papež Benedikt XVI. 265. papež.

Za prvega papeža velja sv. Peter, eden Kristusovih apostolov, čeprav se s tem ne strinjajo vsi. Večina nekatoliških kristjanov nasprotuje temu, da bi bil sv. Peter na katerem koli seznamu papežev, ker ni dokazov, da se je rimski škof imenoval papež, spet drugi pa trdijo, da Peter sploh nikoli ni bil škof. Argument proti štetju sv. Petra za prvega papeža je tudi sama definicija papežev kot naslednikov sv. Petra. Sv. Peter torej ne more biti papež, saj ni mogel naslediti samega sebe.

Če se je zapletlo že pri tem, kdo je prvi papež - ali sv. Peter ali papež Lin, tudi v dve tisočletju dolgi zgodovini Cerkve ni manjkalo posebnosti, ki so otežile zgodovinsko beleženje linije naslednikov sv. Petra.

Seznam 10 najkrajših pontifikatov:*
13 dni: Urban VII. (15. september-27. september 1590), umrl pred posvečenjem
16 dni: Bonifacij VI. (april 896)
17 dni: Celestin IV. (25. oktober-10. november 1241), umrl pred posvečenjem
20 dni: Teodor II. (december 897)
21 dni: Sisinij (15. januar-4. februar 807)
22 dni: Marcel II. (9. april-30. april 1555)
24 dni: Damaz II. (17. julij-9. avgust 1048)
27 dni: Pij III. (22. september-18. oktober 1503)
27 dni: Leon XI. (1. april-27. april 1605)
33 dni: Benedikt V. (22. maj-23. junij 964) *papež Janez Pavel I. (26. avgust-28. september 1978) je umrl na 33. dan po izvolitvi in je vladal 34 dni
* za papeža izvoljeni Štefan (23.-25. marec 752) uradno ni na seznamu papežev, ker je umrl za kapjo 3 dni po izvolitvi, še pred škofovskim posvečenjem.

Benedikt IX. trikrat na prestol, štet enkrat
Hermannus Contractus velja za prvega zgodovinarja, ki je naredil seznam papežev. Ta se je končal s papežem Leonom IX. v letu 1049 kot 154. papežem. Benedikt XVI. bi bil po tem seznamu 267. papež po vrsti. Leta 2001 Cerkev naredila natančno študijo, ki je pokazala, da je Benedikt XVI. 265. papež, njegov pontifikat pa je 267. Do razlike v številu papežev in pontifikatov prihaja zaradi papeža Benedikta IX., ki ga številčijo enkrat in ne trikrat, čeprav je papeški prestol med leti 1032 in 1048 zasedel trikrat.

Kaj storiti s protipapeži?
Med 20. stoletjem je bilo v seznamu narejenih nekaj sprememb. Antipapež Krištof je dolgo veljal za legitimnega papeža. Za papeža izvoljeni Štefan je (pod imenom Štefan II.) veljal za legitimnega vse do leta 1961, ko je bil izbrisan s seznama. Seznam kot papeže ne šteje tudi Feliksa II. (356–357), Bonifacija VII. (974, 984–985), Janeza XVI. (997–998), Benedikta X. (1058–1059) in Aleksandra V. (1409–1410), ker veljajo za protipapeže.

Seznam 10 najdaljših pontifikatov:*
31 let, 7 mesecev in 23 dni (11.560 dni): Pij IX. (1846–1878)
26 let, 5 mesecev in 18 dni (9.666 dni): Janez Pavel II. (1978–2005)
25 let, 5 mesecev in 1 dan (9.281 dni): Leon XIII. (1878–1903)
24 let, 6 mesecev in 15 dni (8.962 dni): Pij VI. (1775–1799)
23 let, 10 mesecev in 25 dni (8.729 dni): Hadrijan I. (772–795)
23 let, 5 mesecev in 7 dni (8.560 dni): Pij VII. (1800–1823)
21 let, 11 mesecev in 24 dni (8.029 dni): Aleksander VIII. (1159–1181)
21 let, 11 mesecev in 1 dan (8.005 dni): Silvester I. (314–335)
21 let, 1 mesec in 13 dni (7.713 dni): Leon I. (440–461)
20 let, 11 mesecev in 24 dni (7.664 dni): Urban VIII. (1623–1644)
*Pontifikat sv. Petra naj bi trajal več kot 30 let, a točnih podatkov ni.


V 20. stoletju devet papežev
V 20. stoletju se je zvrstilo devet papežev. Pontifikat Leona XIII. (Gioacchino Vincenzo Raffaele Luigi Pecci) se je končal z njegovo smrtjo 20. julija 1903 (za papeža je bil izvoljen 20. februarja 1878), ko je bil star 93 let, 4 mesece in 18 dni. Nasledil ga je Pij X. (Giuseppe Melchiorre Sarto) 4. avgusta 1903. Umrl je 20. avgusta 1914, star 79 let, 2 meseca in 18 dni.

Sledi seznam drugih papežev, ki so Rimskokatoliško cerkev vodili v 20. stoletju:
- Benedikt XV. (Giacomo della Chiesa), umrl star 67 let, 2 meseca in en dan; pontifikat: 3. september 1914-22. januar 1922.
- Pij XI. (Ambrogio Damiano Achille Ratti), umrl star 81 let, 8 mesecev in 10 dni; pontifikat: 6. februar 1922-10. februar 1939.
- Pij XII. (Eugenio Maria Giuseppe Giovanni Pacelli), umrl star 82 let, 8 mesecev in 7 dni; pontifikat: 2. marec 1939-9. oktober 1958.
- Janez XXIII. (Angelo Giuseppe Roncalli), umrl star 81 let, 6 mesecev in 9 dni; pontifikat: 28. oktober 1958-3. junij 1963.
- Pavel VI. (Giovanni Battista Enrico Antonio Maria Montini), umrl star 80 let, 10 mesecev in 11 dni; pontifikat: 21. junij 1963-6. avgust 1978.
- Janez Pavel I. (Albino Luciani), umrl star 65 let, 11 mesecev in 11 dni; pontifikat: 26. avgust 1978-28. september 1978.
- Janez Pavel II. (Karol Józef Wojtyła), umrl star 84 let, 10 mesecev in 15 dni; pontifikat: 16. oktober 1978-2. april 2005.

T. V.