Indijke, ki živijo v vaseh, imajo čudovite lase, saj si jih ne barvajo, belijo, ne ravnajo in tudi redko krajšajo, takšni lasje pa tržišču dosegajo visoko ceno.

Največji kupec je Kitajska, ki lase predela za izvoz v ZDA, Avstralijo in Brazilijo. V prvi polovici leta je Indija samo v ZDA izvozila okrog 2.000 kilogramov las.

Del las pa zberejo tudi v hindujskih svetiščih, kjer verniki kot darilo bogu ostrižejo lase in s tem simbolično žrtvujejo svoj ego. Največ las pa zberejo v pol milijona indijskih vasi in zaselkov.

Vasi vsak teden obišče zbiralec las, ki ostanke na glavniku običajno zamenja za majhno vsoto denarja. Ti ostanki, ki bi sicer končali v smeteh, se prodajajo za 45 dolarjev na kilogram.

Lasje, ki jih zberejo v svetiščih in vaseh, pošiljajo v zbirne centre, ki so v večjih mestih po vsej državi. Na koncu pa vsi lasje končajo mestu Eluru v indijski zvezni državi Andra Pradeš. Tam je središče trgovine z lasmi, ki jih operejo, zapakirajo in pošljejo v svet.