Priklon Yvesa Saint Laurenta na koncu modne revije njegovih kreacij, oktober 1987. Foto: Reuters
Priklon Yvesa Saint Laurenta na koncu modne revije njegovih kreacij, oktober 1987. Foto: Reuters
Pogled na botanični vrt Majorelle, kjer so raztresli pepel Yvesa Saint Laurenta. Foto: Reuters
Veliki modni oblikovalec je imel veliko oboževalk tudi med slavnimi damami: na fotografiji ob upokojitvi iz modnega sveta leta 2002 v družbi Laetite Caste in Catherine Deneuve. Foto: Reuters
Za zapuščino svojega pokojnega življenjskega sopotnika, ki je umrl pred skoraj desetletjem, vestno skrbi Pierre Berge. Foto: Reuters

Muzej v Marakešu je novogradnja v bližini vrta Majorelle, ki sta ga imela od leta 1980 v lasti Saint Lauren in Pierre Berge, pariški muzej ima svoje prostore na sedežu fundacije Pierre Berge - Yves Saint Laurent.

Spomini postali projekti
"Ko se je Yves odločil prenehati z visoko modo, sem se sam odločil najine spomine pretvoriti v projekte," je na novinarski konferenci v Parizu povedal dolgoletni poslovni in življenjski partner francoskega modnega oblikovalca Berge. Mednje po njegovih besedah sodita tudi oba muzeja.

V Parizu in Marakešu bo predstavljen izbor izmed okoli 5.000 kreacij in nešteto skic leta 2008 preminulega Saint Laurenta. Pariški muzej bodo odprli 3. oktobra, muzej v Marakešu pa 19. oktobra. Slednjega so zgradili po načrtih arhitektov Karla Fournierja in Olivierja Martyja. Gradnja poslopja, ki na zunanjščini kaže kombinacijo rdeče opeke in rožnatega granita, je stala približno 15 milijonov evrov.

Saint Laurent in Berge sta se od 60. let prejšnjega stoletja redno zadrževala v Marakešu, kjer sta si tudi kupila vilo.

Pariški muzej so uredili na aveniji Marceau v bližini Elizejskih poljan, kjer je bil nekoč sedež modne hiše, danes je tam sedež fundacije Pierre Berge - Yves Saint Laurent.

Brisanje meja med modo in umetnostjo
Yves Saint Laurent se je rodil leta 1936 v Oranu v Alžiriji. V Parizu je obiskoval šolo za modno oblikovanje. S 17 leti je postal asistent Christiana Diorja. Po njegovi smrti je leta 1957 postal direktor modne hiše Dior, od leta 1962 je vodil svoje podjetje. Upokojil se je leta 2002.

Velja za enega najizvirnejših in najpomembnejših modnih oblikovalcev po 2. svetovni vojni. Bil je pobudnik številnih modnih poudarkov in novosti. V žensko modo je uvedel moška oblačila, populariziral hlače, površnike in blazerje.

Leta 1965 je predstavil Mondrian Look, nato modo dr. Živago, leta 1968 prozorne bluze iz šifona, leto pozneje pa je uveljavil nostalgično noto. V 70. letih minulega stoletja je visoko modo osvežil z novimi živimi barvami, med drugim rdečo, oranžno in vijolično, leta 1981 je populariziral bolero. Ukvarjal se je tudi s kostumografijo za gledališke in baletne predstave ter filme.

Za Saint Laurenta velja, da je brisal meje med modo in umetnostjo. Njegove kreacije so bile že leta 1983 razstavljene v newyorškem Metropolitanskem muzeju.