Mama in mladič se počutita dobro. Foto: EPA
Mama in mladič se počutita dobro. Foto: EPA

Mama nosoroginja Victoria je mladiča skotila po skoraj 500-dnevni nosečnosti z majhno zamudo. Po navedbah predstavnikov živalskega vrta je bil porod uspešen, kar je izjemno obetavno za nadaljevanje programa. Reproduktivni sistem nosorogov je zelo zapleten, zato je umetna oploditev pri njih še toliko težavnejša.

Bele nosoroge od črnih ne ločimo po barvi, ampak po podaljšanem čelu in oglatih ustnicah. Foto: EPA
Bele nosoroge od črnih ne ločimo po barvi, ampak po podaljšanem čelu in oglatih ustnicah. Foto: EPA

Mama in novorojenček sta predstavnika južne podvrste belega nosoroga, ki kljub intenzivnemu lovu v naravi še vedno šteje približno 20.000 živali. Severna podvrsta pa je že skoraj popolnoma izumrla, potem ko je marca 2018 poginil zadnji samec. Zdaj v ujetništvu živita le še dve samici, ki ju bodo znanstveniki poskušali umetno oploditi. Pred njihovo smrtjo jim je namreč uspelo ohraniti semenčice več samcev severnega belega nosoroga. Napovedujejo, da bi kotitev teh redkih živali lahko doživeli v naslednjem desetletju.

Beli nosorogi so večja vrsta nosorogov, ki živijo na travnatih ravnicah srednje in južne Afrike. Od svojih manjših gozdnih bratrancev črnih nosorogov se poleg videza razlikujejo predvsem po vedenju, saj so veliko prijaznejši in manj napadalni. Zaradi svoje zaupljive narave in dragocenih rogov so ena izmed najbolj lovljenih divjih živalskih vrst v Afriki.