Direktor NIJZ-ja Milan Krek (levo) in predsednik vlade Janez Janša na predstavitvi strategije cepljenja proti covidu-19. BoBo
Direktor NIJZ-ja Milan Krek (levo) in predsednik vlade Janez Janša na predstavitvi strategije cepljenja proti covidu-19. BoBo

"Trenutno delamo s tem, kar imamo, in s tem, na kar računamo, da 100-odstotno dobimo," je na predstavitvi strategije cepljenja dejal premier Janez Janša in napovedal, da se bo načrt nadgradil.

Pojasnil je, da je slovenska vlada strategijo cepljenja sprejela v začetku decembra. "Strategija, ki je bila sprejeta, se izvaja, in načrt cepljenja temelji na tej strategiji, ki je oblikovana, ko gre za prioritetne skupine pri cepljenju, na podlagi skupnih priporočil Evropske komisije, ki so bila oblikovana ob našem sodelovanju," je dejal.

Krek dobil globo za nenošnjo maske

Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek je danes za STA potrdil, da je od inšpektorata prejel globo v višini 400 evrov, potem ko jeseni na bencinski črpalki, ko je točil gorivo, ni nosil zaščitne maske, čeprav je bila obvezna tudi na odprtem. Globo je tudi že plačal.

Gre za količine cepiv, ki smo jih naročili in so bila potrjena ter jih bomo dobili na podlagi pogodbenega razmerja. Pfizerjevo cepivo, ki je bilo prvo odobreno in ga uporabljamo, količina je takšna, kot jo imamo, in je še enkrat večja od načrtovane, je dejal premier. "Slovenija je konkurirala za milijon odmerkov, dobila jih je nekaj manj, 900.000 in še nekaj. V petek smo skušali pridobiti še milijon dodatnih odmerkov, dobili smo jih nekaj manj kot 900.000. To je skupna količina cepiva, ki se že uporablja in večina načrta cepljenja temelji na dobavah tega cepiva."

"Od obeh cepiv, ki sta v EU-ju že odobreni, imamo v letošnjem letu na voljo več kot dva milijona odmerkov. To zadostuje za cepljenje 1,1 milijona ljudi," je dejal Janša. Svoj delež pa imamo po njegovih besedah tudi pri preostalih dveh cepivih, ki jih je EU naročil, gre za dva dodatna milijona odmerkov. Vendar nobeno izmed njiju še ni v postopku odobritve.

Foto: Vlada RS
Foto: Vlada RS
Foto: Vlada RS
Foto: Vlada RS
Zagotovljeno cepivo za 1,1 milijona ljudi

"Takoj, ko bomo dobili natančnejše podatke, na katere se bomo lahko zanesli, glede dobave cepiva Astra Zeneca, kjer naj bi hitro dobili velike količine, bomo načrt novelirali. Zakaj je Slovenija naročila več, kot bi jih potrebovala glede na število prebivalstva? Dobro je imeti rezerve, saj vsa cepiva še niso odobrena. Drugi dejavnik pa je to, da ne vemo, koliko časa velja imunost po cepljenju. Računa se najmanj šest mesecev. Zato lahko računamo, da bo tiste, ki se zdaj cepijo, treba še enkrat cepiti jeseni ali konec leta, če bomo želeli dokončno ustaviti epidemijo," je dejal Janša.

Zato bo Slovenija po njegovih besedah tudi v prihodnje sodelovala pri naročilih in iskala lastne dobave v stikih s proizvajalci. "To, da smo del EU-naročil, je v tem trenutku za Slovenijo prednost, ker smo zaradi teh dobav prišli do večjih količin po zmernejših cenah," je poudaril.

Foto: Vlada RS
Foto: Vlada RS

Vsaj 70-odstotna precepljenost

Kot je dejal direktor Nacionalnega inštituta za jasno zdravje (NIJZ) Milan Krek, si želijo, da bi bila precepljenost vsaj 70-odstotna. "Na ta način bi dosegli res zelo dober uspeh. Želimo si seveda še več, ampak tudi 70 odstotkov bi bilo odlično. "

Kot je dejal, so do vključno današnjega dneva razdelili 40.000 odmerkov cepiva, "kar pomeni, da bo v naslednjih treh dnevih zagotovo cepljenih 40.000 ljudi."

Krek: Imamo zelo dobro mrežo cepilnih mest

Cepljenje bo potekalo v dveh fazah oz. z dvema odmerkoma cepiva. V tem trenutku velja, da v 21 do 28 dnevih po prvem odmerku, v strokovnem krogu pa se tudi razpravlja, da bi lahko to podaljšali do 42. dne, je dejal Krek in dodal, da čakajo, da bo to odobrila tudi evropska agencija.

Zakaj je Slovenija naročila več cepiv, kot bi jih potrebovala glede na število prebivalstva? Dobro je imeti rezerve, saj vsa cepiva še niso odobrena. Drugi dejavnik pa je to, da ne vemo, koliko časa velja imunost po cepljenju. Računa se najmanj šest mesecev. Zato lahko računamo, da bo tiste, ki se zdaj cepijo, potrebno še enkrat cepiti jeseni ali konec leta, če bomo hoteli dokončno ustaviti epidemijo.

Janez Janša

Kot je pojasnil Krek, je ključni dejavnik, da je tveganje za bolezen bistveno večje v starejših starostnih skupinah, zato imajo starostniki prednost pri cepljenju. Cepljenju starejših bo sledilo cepljenje kroničnih bolnikov, mlajših od 60 let. Nekatere kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, visok krvni tlak in druge, povečujejo tveganje za slab izhod iz bolezni, zato imajo tudi ti ljudje prednost za cepljenje, je še dodal Krek. Potem pridejo na vrsto vse druge nujne službe, ki so pomembne za delovanje družbe, na koncu še vsi preostali.

"Trenutno delamo na ta način, da bo vsak družinski zdravnik pridobil 10 enot cepiva. Lahko se bo tudi zgodilo, da bo iz teh deset prišlo dvanajst, če bo pač ostal še šesti odmerek. Potem pa bo z vsako pošiljko, ki bo prišla v Slovenijo, sorazmerno dobival nadaljnje dobave in bo počasi cepil vso svojo populacijo od 60 do 100 let in več," je še dejal direktor NIJZ-ja.

V uvedbo regijskega ključa, kdaj, še ni znano

Pri razdeljevanju cepiva bomo upoštevali tudi obremenitev posameznih regij z okužbo, da bi tako pomagali tistim, ki so zdaj v zelo veliki stiski, da bi se pri njih čim prej stanje umirilo, je napovedal Krek. Premier Janša je potem v odgovoru na novinarsko vprašanje dejal, da se cepiva doslej niso delila ob upoštevanju t. i. "regijskega ključa", torej, da bi v regijah s slabšo epidemiološko sliko dobili več odmerkov cepiva. Kdaj naj bi začeli uporabljati ta "regijski ključ", je po premierjevih besedah še težko reči. Kot je dejal, epidemiološka slika po posameznih regijah trenutno ne kaže, da bi šlo nekaterim regijam izrazito bolje kot drugim, povprečje je še vedno visoko, zato je mogoče, da se bo regijski dejavnik odložil.

Foto: Vlada RS
Foto: Vlada RS
Premier Janez Janša je poudaril, da lahko računamo, da bo tiste, ki se zdaj cepijo, treba še enkrat cepiti jeseni ali konec leta, če bomo hoteli dokončno ustaviti epidemijo. Foto: BoBo
Premier Janez Janša je poudaril, da lahko računamo, da bo tiste, ki se zdaj cepijo, treba še enkrat cepiti jeseni ali konec leta, če bomo hoteli dokončno ustaviti epidemijo. Foto: BoBo

Tisti, ki so bolezen že preboleli, šest mesecev ne bodo cepljeni

"V tem trenutku smo se v strokovni skupini odločili, da jih do 6 mesecev po prebolelem covidu ne bomo cepili. Oni bodo še vedno imeli svoj imunski odgovor, mi pa bomo dragoceno cepivo, ki ga v tem trenutku nimamo dovolj, namenili tistim, ki so rizični in še niso zboleli," je povedal glede cepljenja že prebolelih.

Krek je poudaril, da po cepljenju še vedno veljajo ukrepi in jih je treba seveda spoštovati.

O varnosti cepiv

"Cepiva, ki se danes proizvajajo, so varna," je znova zatrdil in ponovil, da se pri preizkušanju drži točno določenih protokolov. "Trenutno imamo okoli 200 vrst cepiv v preizkušanju in samo nekatera so šla skozi ta preizkušanja in smo ji tudi mi dobili. Po vseh teh kliničnih preizkušnjah gre cepivo še enkrat na "master control", na Evropsko agencijo za zdravila, pa tudi našo, kajti naša tudi sodeluje z evropsko. Potem se ponovno prouči vse, kar so v študiji ugotovili. Proizvajalci pa morajo pred to agencijo cepivo zagovarjati. Cepivo mora biti varno, kakovostno in učinkovito. Cepivo se lahko začne uporabljati samo po dovoljenju agencije, prej se ga ne sme. Agencija po tem še dve leti spremlja vse okoli cepiva, ki ga dovoli. Spremljajo se tudi vsi stranski učinki."

Foto: Vlada RS
Foto: Vlada RS

Še tri cepiva, ki so naročena tudi za Slovenijo, a še nimajo odobritve EME

Glede cepiva Moderne je premier Janša pojasnil, da se osnovne dileme glede naročanja tega cepiva ne nanašajo toliko na ceno, ki je višja, temveč na roke dobave. "To je glavni moteči dejavnik pri naročanju dodatnih količin: niso zagotovljeni roki dobave. V zadnjih dneh smo naročili še 100.000 odmerkov tega cepiva, nimamo pa zagotovila, razen tega, da bi bila dobava do konca leta." Cepiva, ki so tudi naročena za Slovenijo, nimajo pa še odobritve evropske medicinske agencije za zdravila, so še tri, je povedal premier. "Cepivo, ki je najbolj obetalo, je od podjetja Astra Zeneca, ki ima največje proizvodne zmogljivosti v Evropi. Evropska komisija je tega cepiva največ naročila, Slovenija bo dobila proporcionalni delež: 1,4 milijona odmerkov."

Foto: Vlada RS
Foto: Vlada RS

Do avgusta tri oz. štiri vrste cepiva

Po doslej znanih načrtih naj bi pri nas do konca julija oziroma avgusta cepili 1,2 milijona ljudi s tremi oziroma štirimi vrstami cepiv. V dveh tednih je bilo doslej cepljenih šele dobrih 20 tisoč vpisanih v cepilni register na NIJZ-ju.

Po Sloveniji se ob prejemu nove pošiljke cepiva proti covidu-19 skladno z nacionalno strategijo začenja cepiti starejše zunaj domov za starejše.

Ponekod, med drugim v zdravstvenih domovih Ljubljana, Novo mesto in Maribor, so začeli že danes, drugje pa v prihodnjih dneh. Zanimanja je več, kot pričakujejo odmerkov cepiva, opozarjajo.

Foto: Vlada RS
Foto: Vlada RS
Začetek cepljenja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Foto: BoBo
Začetek cepljenja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Foto: BoBo

Najprej so na vrsti za cepljenje proti covidu-19 starejši od 80 let, ki so pri svojih osebnih zdravnikih izrazili interes za cepljenje. Nekateri zdravstveni domovi tiste, ki ustrezajo merilom za cepljenje, kličejo tudi sami, da jih opozorijo na možnost cepljenja.

Kar zadeva cepljenja zaposlenih v domovih za starejše in posebnih varstvenih ustanovah, vlada ob tem, da je bil največji delež umrlih v lanskem letu ravno v teh okoljih, z njihovim odzivom ni zadovoljna, je na dopoldanski novinarski konferenci med drugim povedal vladni govorec Jelko Kacin.

Začetek cepljenja starejših od 80 let

Strokovna skupina pri KUL-u kritična do vladnega načrta cepljenja

Strokovna skupina za obvladovanje epidemije covida-19 pri t. i. Koaliciji ustavnega loka (KUL), ki jo vodi Jože P. Damijan, je kritična do vladnega načrta cepljenja.

Delovna skupina alternativne koalicije poziva k pripravi centralne evidence, "ne pa, da vsak zdravstveni dom razvija svojo aplikacijo". Menijo, da bi moral Nacionalni inštitut za javno zdravje izbrati najboljše prakse slovenskih zdravstvenih domov in jih nemudoma prenesti na vsa druga okolja.

Kot so po ponedeljkovem video srečanju Erjavca s člani strokovne skupine sporočili iz KUL-a, ob nujni intenzivnejši dinamiki dobave cepiva s cepljenji tudi ne bi smeli dodatno bremeniti osebnih zdravnikov, ampak nujno vzpostaviti večje cepilne centre, v katerih bi bilo mogoče hitro cepiti večje število ljudi.

Opozorili so tudi na izrazito pasivno vlogo medicine dela, ki bi se morala po njihovem mnenju ukvarjati s tveganji na delovnem mestu in vztrajati pri ukrepih, med katerimi je lahko tudi obvezno cepljenje določenih poklicev, ki so bolj izpostavljeni tveganju.

Delovna skupina je opozorila tudi, da je do ustrezne precepljenosti populacije cepljenje proti covidu-19 le eden od ukrepov, zato ne smemo zanemariti druge preventive, kot so pravilno nošenje mask, pravilna higiena rok, ohranjanje razdalje ...

"Skupina pripravlja konkreten akcijski načrt, s katerim bo v primeru izglasovanja nezaupnice aktualni vladi nova ekipa lahko takoj odpravila nepotrebne ukrepe in v prihodnje mesece vnesla nujno potrebno strokovnost, sistematično ter pošteno komunicirano predvidljivost za državljane," so še zapisali.

Člani skupine so se zavzeli za dosledno spoštovanje vseh udeleženih strok, od epidemiologov in strokovnjakov za javno zdravje do ekonomistov in psihologov ter za odprto, vključujočo in spoštljivo komunikacijo z državljani.