Za vračanje iz Hrvaške v Slovenijo bo hitri test dovolj, ko naša južna soseda zagotovi ustrezno verodostojnost. Foto: BoBo
Za vračanje iz Hrvaške v Slovenijo bo hitri test dovolj, ko naša južna soseda zagotovi ustrezno verodostojnost. Foto: BoBo
Minister za zdravje Janez Poklukar. Foto: Vlada RS/Twitter
Minister za zdravje Janez Poklukar. Foto: Vlada RS/Twitter

Minister za zdravje Janez Poklukar je na današnji novinarski konferenci po seji vlade izrazil veselje, da se epidemija umirja. Kot je dejal, gre to pripisati učinkom cepljenja, ukrepom iz začetka meseca maja ter toplejšemu vremenu. Spomnil pa je, da tri regije ostajajo rumene, zato večina ukrepov ta teden ostaja še enaka kot prejšnji teden. "Na podlagi rezultatov, ki jim bomo sledili v naslednjem tednu, pa bomo ponovno odločali," je pojasnil.

Ob tem je pozval vse prebivalce, naj še naprej spoštujejo vse preventivne ukrepe, torej vzdrževanje razdalje, razkuževanje rok, nošenje mask, kihanje in kašljanje v rokav, nedotikanje obraza in kdor zboli, naj ostane doma.

Dotaknil se je tudi dogajanja na športnih dogodkih: "Prosim vse udeležence športnih dogodkov, da podporo slovenskim športnikom izražajo ob upoštevanju varnostne razdalje in nošenju mask. Naj navijanje ob športnih dogodkih da zagon športnikom, ne virusu," je pozval.

Mateja Logar: Nenadzorovana druženja so nevarna

Športne dogodke je izpostavila tudi vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar in prav tako pozvala k upoštevanju vseh priporočil. Kot je dejala, takšna nenadzorovana druženja, ko je veliko ljudi na enem mestu, v danih epidemičnih razmerah še vedno predstavljajo potencialno nevarno stanje.

Na športnih prireditvah se ob glasnejšem navijanju ali kričanju še poveča razdalja, ki jo kapljice lahko prepotujejo in je ta pot lahko pet metrov ali več, je dejala, pri čemer je po njenih navedbah v trenutnih epidemičnih razmerah še vedno verjetnost, da sta v skupini 100 ljudi dva ali več okuženih.

V naslednjih dneh pričakujejo, da se bo število okužb še dodatno zmanjševalo, kar bo omogočilo dodatno sproščanje ukrepov, za katero se ta teden niso odločili. "Treba je pretehtati, kaj je v dani epidemiološki situaciji še varno," je dejala Logarjeva. Po njenih besedah se trudijo slediti semaforju, a trenutno še niso vse regije v Sloveniji v zeleni fazi, kar je bil eden izmed razlogov, da ostanejo pri dosedanjih pogojih.

Logarjeva je ob tem opozorila, da se je treba zavedati, da so razmere konec maja in začetek junija letos popolnoma drugačne kot lani, ko je bilo junija resnično malo primerov, eden, dva, morda nekaj dnevno. Glede na današnje podatke, ko je več kot 300 okužb, pa tudi junija ne bomo še na lanskih številkah, kar pomeni, da bomo morali skupaj vzdržati še nekaj časa z ukrepi, ki so v veljavi, je navedla.

Vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar. Foto: BoBo
Vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar. Foto: BoBo

Po merilih evropskega centra še nismo zeleni

Sicer pa smo po njenih besedah po merilih evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni še precej oddaljeni od tega, da bi bili v zeleni fazi. Po današnjih podatkih je 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev 259, za vstop v oranžno oz. rumeno območje pa bi morala biti 150 oz. 25 za vstop v resnično evropsko zeleno fazo, je navedla Logarjeva. Kot je ocenila, smo na pravi poti, a še ni čas, da bi začeli popolno sproščanje brez kakršnih koli omejitev.

Pojasnila je tudi, da je bila lokalna zelena faza opredeljena predvsem s tem, da lahko epidemiološka služba, ko pridemo pod 300 potrjenih primerov dnevno, znova začne redno epidemiološko sledenje vseh kontaktov, ki so nastali ob nekom, ki je okužen z novim koronavirusom.

Logarjeva je še povedala, da je v Sloveniji približno 400 oseb, ki so prejele vsaj en odmerek cepiva proti covidu-19, a so zbolele. Tistih, ki so prejeli dva odmerka cepiva in potem zboleli, pa je še bistveno manj. Pri večini je šlo za blag potek bolezni in ni bil potreben sprejem v bolnišnico. Za zelo blag potek bolezni je šlo po njenih besedah tudi v primeru dveh izbruhov okužb med oskrbovanci v domovih za starejše, ki so bili ravno tako cepljeni.

Zbiranje prebolevniške plazme

Po njenih besedah prebolevniško plazmo še vedno zbira zavod za transfuzijsko medicino. Prejemniki so predvsem osebe z imunskimi pomanjkljivostmi ali prejemniki nekaterih bioloških zdravil, pri katerih pričakujejo, da je imunski sistem tako zavrt, da sami pravzaprav ne bodo tvorili protiteles. Kot je še pojasnila Logarjeva, pa je še prezgodaj, da bi lahko govorili o rezultatih tega zdravljenja, gre tudi za precej heterogeno skupino. Bodo pa podatke še analizirali.

Minister Poklukar je sicer danes komentiral tudi opozorila novomeške bolnišnice o preobremenjenosti njihovega urgentnega centra. Kot je dejal, so že v sredo potekali prvi sestanki med bolnišnico, ministrstvom in drugimi izvajalci zdravstvenih storitev s tega območja. Pogovore bodo nadaljevali v prihodnjih dneh, da zagotovijo dostopno zdravstvo za vse prebivalce, je pojasnil minister. Poudaril je, da položaj ta trenutek ni preprost, kajti organizacija urgentnih centrov pred leti iz več razlogov ni bila do konca izvedena.

Kot je dejal Poklukar, imajo tudi pomisleke o pravilnosti uveljavitve urgentnih centrov in razmišljajo o možnih spremembah sistema. Po njegovih napovedih bodo opravili širok dialog, v katerega nameravajo vključiti tudi primarno raven, enote za hitre preglede namreč še vedno pokriva primarno zdravstveno varstvo. "Imamo že več kot 100 urgentnih zdravnikov, v naslednjih letih jih bo že 170. Sistem je treba oceniti, pogledati, kje smo, in se odločiti, kako naprej," je še dodal.