V sredo so opravili 1032 testiranj. Foto: Shutterstock
V sredo so opravili 1032 testiranj. Foto: Shutterstock

Skupno je tako v Sloveniji ob 118.017 testiranjih 1897 potrjenih okužb, število smrti, povezanih s covidom-19, ostaja 111.

V sredo je bilo v bolnišnicah na zdravljenju 18 bolnikov s covidom-19, kar sta dva več kot dan prej. Intenzivno zdravljenje potrebuje en bolnik, v domačo oskrbo pa niso odpustili nikogar, je objavila vlada.

Po podatkih sledilnika je trenutno v državi 264 ljudi, ki so aktivno okuženi. Največ novih okužb so odkrili v občini Hrastnik (6), sledita Ljubljana in Ajdovščina s po dvema, v Dravogradu, Šentjurju, Kranju, Krškem, Radencih, Zagorju ob Savi, Brezovici, Cerkvenjaku in Ivančni Gorici pa so v sredo potrdili po eno okužbo.

Največ okuženih (7) je v starostni skupini od 25 do 34 let, dva sta mlajša (14–24 let), osem jih je starih od 35 do 64 let, dva pa sta starejša od 65 let in tako spadata med najbolj ogrožene.

V Hrastniku so danes imeli še štiri nove okužbe, od tega v domu za starejše občane dve pri oskrbovancih in eno pri zaposleni, četrti pa je občan, je poročal Radio Slovenija. Zaradi povečanja okužb so zaprli lekarno v Dolu pri Hrastniku.

V domu za starejše občane vzpostavljeno rdeče območje

V zadnjih dveh dneh so tako v Hrastniku potrdili 10 okužb, od tega tri v domu za starostnike. Tam so že vzpostavili rdeče območje. Vseh 34 včeraj testiranih zaposlenih je negativnih, ena nova pozitivna ni bila prisotna na delovnem mestu, v domu pa že deluje rdeče območje, je za Radio Slovenija dejal direktor doma Drago Kopušar. Kot je pojasnil, so v rdeče območje premestili stanovalca, pri katerem je bila potrjena okužba v sredo, tja pa bodo namestili še dva stanovalca, pri katerih so danes potrdili okužbo.

Skupno je v občini okuženih 23 ljudi, od tega 10 v domu starejših občanov (pet oskrbovancev in pet zaposlenih), je za STA povedal župan Hrastnika Marko Funkl. Ob tem je dodal, da je danes v Hrastniku tudi zdravstvena inšpekcija, ki preverja stanje v gostinskih lokalih, kjer so prejšnji teden izbruhnile prve okužbe v drugem valu.

Po njegovem sredinem pozivu k pomoči države in stroke je danes prejel klic ministrstva za zdravje o kadrovski pomoči domu za starostnike, ki pa je za zdaj še niso dočakali. "Če tega ne bo, bomo imeli velike težave zagotavljati zdravstvene delavce," je opozoril hrastniški župan, ki verjame, da se bo tako kot v primerih Šmarja pri Jelšah, Ljutomera, Metlike in nazadnje Vipave tudi za njih našla primerna dodatna delovna sila.

Hrastnik ostaja žarišče okužbe

Cigler Kralj: Vseskozi smo v stiku z domom

Dogajanje v Hrastniku je pred sejo vlade komentiral tudi minister za delo Janez Cigler Kralj, ki je dejal, da za zdaj vse poteka po protokolu. Njegovo ministrstvo in ministrstvo za zdravje sta vseskozi v stiku z direktorjem doma starejših občanov, kjer imajo vzpostavljeno rdeče območje. Za zdaj ocenjuje, da so razmere pod nadzorom. Ob tem je opomnil, da četrti protikoronski sveženj socialnovarstvenim zavodom namenja 31 milijonov evrov za kadrovsko okrepitev, ter obljubil uredbo, ki jo pripravljajo in bo najpozneje v mesecu dni po sprejetju protikoronskega svežnja že v veljavi.

Vzpostavili štiri negovalne oddelke za okužene z novim koronavirusom

V UKC-jih Ljubljana in Maribor ter v bolnišnicah Novo mesto in Nova Gorica so vzpostavili oddelke, kamor bodo iz socialnovarstvenih zavodov začasno nameščali stanovalce, okužene z novim koronavirusom, ki pa niso zboleli za covidom-19 in ne potrebujejo bolnišnične oskrbe. Na tovrstnih oddelkih so že začeli sprejemati stanovalce iz domov.

S tem bodo omogočili domovom, kjer bodo okužbe, da se bodo lahko organizirali in vzpostavili izolacijska območja, torej sivo območje za sume na okužbo in rdeče za potrjene okužbe. V bolnišnice bodo ljudi premestili za dva ali tri dni.

V omenjenih štirih bolnišnicah imajo na voljo za te oskrbovance skupaj 50 postelj, kapacitete bodo po potrebi povečali.

Negovalni covidni oddelki v bolnišnicah

Skupnost socialnih zavodov: To je premalo

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so ob tem opozorili, da bo ob več izbruhih oziroma okužbah v domovih taka rešitev premalo. Zato zahtevajo, naj se za okužene stanovalce, ki ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja, zagotovijo ustrezne zunanje enote.

Ostareli so med epidemijo med zdravstveno najranljivejšimi. Foto: Pixabay
Ostareli so med epidemijo med zdravstveno najranljivejšimi. Foto: Pixabay

Predstavnica skupnosti Stanka Vozlič je dejala, da veljavna zakonodaja s področja preprečevanja nalezljivih bolezni ob okužbi zahteva osamitev v zdravstveni ustanovi, kar pa socialnovarstveni zavodi niso. Pred kratkim sprejeta odredba, ki osamitev dopušča tudi v domačem okolju in socialnovarstvenih zavodih, pa je po njenih besedah v nasprotju z zakonodajo. "Ne moremo izvesti tega, kar od nas zakonodaja zahteva, in to je prevelika odgovornost," je opomnila.

Po njeni oceni je to, da okuženi stanovalci, ki nimajo hudih zdravstvenih težav, ostanejo v domovih, za zdravstvo najbrž najcenejša možnost. "Nihče pa se ne vpraša, ali imamo domovi tehnične, prostorske ali kadrovske zmožnosti za izvrševanje predpisov," je poudarila Vozličeva. Opozorila je, da vzpostavljena območja za ločevanje okuženih stanovalcev od zdravih marsikje ne izpolnjujejo predpisanih zahtev.

Ministrstvo: Iščemo pot

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se zavedajo kadrovskih in drugih stisk v socialnovarstvenih zavodih, je ob robu današnjega sestanka, na katerem so dopolnjevali protokol ravnanja v primeru okužbe v teh ustanovah, dejal državni sekretar Cveto Uršič. Pogovore bodo nadaljevali tudi v prihodnjem tednu, protokole pa želijo pripraviti do avgusta. Ob tem imajo v mislih tudi različne potrebe, ki jih imajo v domovih za starostnike, centrih za usposabljanje ali drugih oblikah socialnovarstvenih zavodov.

"Iščemo najustreznejšo pot, kako tistim z resno zdravstveno težavo omogočiti premestitev v bolnišnico, drugim pa v prilagojeni obliki še naprej omogočiti bivanje v zavodu," je napovedal Uršič. Opomnil je, da premestitev zaradi drugih težav posameznika, kot so na primer motnje v duševnem razvoju ali demenca, ni vedno ustrezna rešitev.

"Na eni strani imamo zdravstveno stroko, ki jasno pove, kakšni naj bi bili protokoli, na drugi strani pa imamo skupnost, ki pozna konkretne prostorske in kadrovske pogoje. Iščemo pot, ki bo najprimernejša za uporabnika, da mu bosta zagotovljena varnost in zdravje," je zatrdil Uršič.

V Pristanu okuženih 24 ljudi