Število aktivnih primerov okužb se je po podatkih NIJZ-ja zmanjšalo na 9252 primerov. Znižuje se tudi 14-dnevna incidenca, ki je že padla pod 500 in trenutno znaša 437. Podatek o sedemdnevnem številu okužb po podatkih NIJZ-ja kaže 606, je na novinarski konferenci vlade povedala vladna govorka za covid-19 Maja Bratuša.

V sredo se skupaj v bolnišnicah zdravi 621 bolnikov, kar je manj kot dan prej, ko je bilo zasedenih 649 covidnih postelj. Na intenzivnih terapijah postelje prav tako ostajajo bolj zasedene, kot bi si želeli, in sicer intenzivno terapijo potrebuje 155 bolnikov, je nadaljevala govorka. V torek je skupaj umrlo 15 bolnikov.

Kako kaže po regijah?

Po sedemdnevnem povprečju potrjenih okužb se obalno-kraška regija uvršča v zeleno fazo. Goriška, osrednjeslovenska, koroška in pomurska regija se uvrščajo v rumeno fazo, v katerih je po trenutno veljavnih odločitvah vlade omogočena strežba tudi v notranjosti gostinskih lokalov in omejeno delovanje hotelov. Preostale regije pa so v oranžni fazi sproščanja ukrepov.

Grilc: Milijon testiranih s PCR-testi

"Po svetu kot tudi v Sloveniji je pandemija še aktivna, še traja. Število obolelih oziroma incidenca prijavljenih primerov narašča. Pomembna žarišča ostajajo tudi evropske države. Iz zemljevida v 14. in 15. tednu je razvidno, da se pandemija ponekod umirja (Portugalska, Finska), vendar so absolutni kazalniki pandemije še kar visoki," je na novinarski konferenci poudarila Eva Grilc, epidemiologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Po njenih besedah je dobro, da se 14-dnevna incidenca počasi znižuje, manj dobro pa je, da še vedno cela vrsta evropskih držav poroča, da incidenca v nekaterih starostnih skupinah še vedno narašča. Manj dober kazalnik je stopnja hospitalizacije, ki je v 20 EU-državah še kar visoka, med njimi je tudi Slovenija, a je ta med 16 državami, kjer so trendi glede smrtnosti ugodni, je navedla Grilc.

"V Sloveniji smo do zdaj s PCR-testi testirali več kot milijon ljudi (1.166.377 ljudi), s hitrimi antigenskimi testi pa več kot dva milijona," je nadaljevala in dodala, da je po neuradnih podatkih največ virov okužbe lokalnega izvora, veliko pa je tukaj neznank oz. neznanih virov.

Angleška različica se še naprej širi

Od 1. januarja je bilo po njenih besedah sekvenciranih 6059 vzorcev, odkrili so 47 različic virusa, prevladuje angleška različica, v sekvenciranjih, ki sta jih opravila NLZOH in IMI, so jo skupaj potrdili v 3668 vzorcih in se še dodatno širi.

Največje breme okužb je v starostnih skupinah 35–44 in 45–55 let, če pa gledamo starostne skupine na 10.000 prebivalcev, je v ospredju tudi starostna skupina 15–24 let. Stanje v domovih starejših občanov se je po uspešnem cepljenju precej izboljšalo, imamo manj primerov novih okužb in znatno manj smrti, je navedla Grilc.

"Kazalniki pandemije so še nekako visoki, a so stabilni in se znižujejo, zato se priporoča, da se še naprej držimo vseh priporočil glede varnega druženja oz. upoštevanja osnovnih ukrepov," je sklenila.

Rozman: Angleška različica virusa povzroča nekoliko hujšo bolezen

"V bolnišnicah imamo še vedno znaten del, ki ima bolezen covid-19, kar nas zadržuje pri tem, da bi lahko v večjem številu obravnavali bolnike, ki imajo druge bolezni, in pristopili k skrajševanju čakalnih vrst," je povedal direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman.

Razmerje med bolniki na intenzivni negi in vsemi hospitaliziranimi zaradi novega koronavirusa je po njegovih besedah trenutno okoli ena proti štiri. Delež hujših bolnikov je večji kot na začetku epidemije. "Vidimo, da se z uspešnim cepljenjem starejših starostnih skupin povečuje delež bolnikov, ki ne spadajo med najstarejše skupine. V naši bolnišnici so to trenutno večinoma bolniki med 60. in 70. letom starosti, sicer še polno aktivni prebivalci. Imamo tudi nekaj bolnikov, ki so v starostni skupini med 50. in 60. letom," je dejal.

Angleški sev, ki pri nas trenutno prevladuje, po Rozmanovih navedbah ni samo bolj virulenten, ampak tudi povzroča nekoliko hujšo bolezen, kot jo je prejšnja različica. "Nekoliko huje zbolevajo mlajši ljudje, nekateri celo brez tveganih dejavnikov in spremljajočih bolezni, težišče pa je še vedno na tistih, ki jih zaznamujejo slab življenjski slog in številne kronične bolezni," je dodal.

Postcovidni sindrom v porastu

"Poleg teh, ki so v bolnišnici na intenzivnih oddelkih, in tistih, ki na rednih oddelkih potrebujejo kisik in dodatno zdravljenje, pa opažamo večanje skupine ljudi, ki imajo t. i. dolgi covidni oziroma postcovidni sindrom. Gre za bolnike, ki so bolezen večinoma preboleli doma v blagi obliki, vendar nekako ne okrevajo tako, kot bi bilo pričakovati in se še več tednov ali mesecev po bolezni čutijo oslabele, se zadihajo že ob najmanjših naporih, voh in okus se jim ne povrneta v celoti itd., kar pomembno vpliva na kakovost njihovega življenja," je še pojasnil Rozman.

Omenjena oblika bolezni s slabšim okrevanjem, ki se po ocenah pojavlja pri približno 10 do 15 odstotkih ljudi, je po njegovih besedah za zdravstvo še relativno nova stvar. Opažajo, da so se opisi in govor o omenjenem sindromu pojavili šele enkrat po novem letu. "Neke jasne usmeritve, kako k temu pristopiti, še ni. Običajno opravimo preiskave, ki jih tudi sicer opravimo pri težjem dihanju in slabšem počutju te vrste, in nato nekako skušamo tem ljudem pomagati," je sklenil.

NIJZ: Tesno združevanje več ljudi na odprtem, ki brez mask govorijo in pojejo, pomembno tveganje za prenos virusa

Kot so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je svetovalna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje pred dnevi svetovala ministru za zdravje in vladi, naj se število oseb, ki se lahko združujejo znotraj prostorov in na odprtem, omeji na največ deset. Ta predlog je vlada tudi sprejela.

Na NIJZ-ju znova odsvetujejo združevanje več kot deset ljudi v zaprtih prostorih in na prostem. Ob tem opozarjajo, da tesno združevanje več ljudi na prostem, ki so brez mask in ob tem tudi glasno govorijo in pojejo, predstavlja pomembno tveganje za prenos novega koronavirusa. Takšno vedenje je še bolj nevarno za prenos virusa v zaprtih prostorih.

Na NIJZ-ju navajajo, da je ta ukrep utemeljen predvsem na epidemioloških podatkih o številu okuženih v populaciji, ki lahko prenašajo okužbo, in na dejstvu, da je močno prisotna t. i. angleška različica novega koronavirusa, ki velja za bolj nalezljivo od dosedanjih različic v Sloveniji.

"To pomeni, da če je v skupini desetih oseb ena prenašalka virusa, se okuži majhno število oseb, če pa se to dogaja v večji skupini, pa lahko pride do prenosa okužbe na večje število oseb. Tveganje za okužbo se še poveča, če se ne skrbi za zaščitne ukrepe, kot je varna razdalja. Če se je ne more vzdrževati, je priporočena uporaba maske. Z višanjem števila kontaktov se viša tudi tveganje za okužbo," je pojasnil direktor NIJZ-ja Milan Krek.

Kot je dodal, je "epidemija v Sloveniji še vedno v zelo razviti fazi in virus se še vedno precej intenzivno širi med prebivalci, še posebej, ker smo nedavno v precejšnji meri odprli družbo".