1. Vrnitev Vege, a ne za dolgo

Predpredzadnja Vega. Foto: ArianeSpace
Predpredzadnja Vega. Foto: ArianeSpace

Evropska družba ArianeSpace je v nedeljo ponoči izstrelila raketo Vega z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani. Vega je na višini 601 kilometer oddala dva satelita. Tajski THEOS-2 bo opazoval Zemljo, tajvanski FORMOSAT-7R/TRITON pa bo meril hitrost vetra nad oceani. Pozneje je svojo pot ubralo še deset manjših satelitov.

Vega je bila nazadnje izstreljena leta 2021. Naslednje leto sta načrtovana njena poslednja poleta.

Video: Posnetek dogodka

Vega-C se ne bo vrnila do konca naslednjega leta

Nadomestila jo bo Vega-C, ki je v težavah. Krstni polet je sicer prestala brez napak in pri tem v vesolje ponesla slovenski satelit Trisat-R (poglavje 1), a že pri drugem decembra lani zatajila. Esa in ArianeSpace sta krivdo sprva prevalila na ukrajinsko družbo Južnoje (poglavje 4), ki je proizvajala del šobe motorja iz ogljikovih kompozitov. Presenečeni Ukrajini so zagotovili, da so dostavljeni kosi povsem ustrezali zahtevam. Končni izidi preiskave so Ukrajincem dali prav, saj se je izkazalo, da je kriv sam dizajn šobe – in ne dostavljeni material. Šoba zaradi neprimernega dizajna ni prenesla sil motorja in je razpadla. In ker bo zdaj treba preoblikovati, testirati in recertificirati motor, Vege-C predvidoma do konca prihodnjega leta ne bo na izstrelišču. Evropska raketna kriza se tako nadaljuje, konkurenca pa se krepi.


2. Dva mala sokola in en velik

Ameriško podjetje SpaceX je ta teden izstrelilo dva Falcona 9 in en Falcon Heavy.

Prvi Falcon 9 se je v ponedeljek dvignil z Vandenberga (Kalifornija, ZDA) in dostavil 21 satelitov Starlink. Prva stopnja je naštela 14 poletov.

Video 1: Posnetek dogodka

Drugi sokol je s svojimi plameni razsvetlil Cape Canaveral (Florida, ZDA) in ustrezno poskrbel za 22 Starlinkov. Tudi ta prva stopnja se ponaša s 14 poleti.

Video 2: Posnetek dogodka

Več o Falcon Heavyju v poznejšem poglavju.



3. Še eno puščanje hladilne tekočine na ruskem delu MVP-ja

Nauka. Fotografija je nastala pred leti. Foto: Roskozmos
Nauka. Fotografija je nastala pred leti. Foto: Roskozmos

V ponedeljek, 9. oktobra, je posadka Mednarodne vesoljske postaje (MPV) skozi okna videla nenavadne, svetleče se delce. Izkazalo se je, da gre za hladilno sredstvo, ki izteka iz enega od dveh oddajnikov toplote na ruskem modulu Nauka. Nasa je posadko zaprosila, naj preventivno zapre zunanja pokrivala oken.

Roskozmos je sporočil, da pušča iz dodatnega radiatorja, namenjenega hlajenju opreme za znanstvene poskuse. Primarni radiator deluje normalno, nihče ni v nevarnosti, temperature v Nauki so običajne, le nekaterih načrtovanih eksperimentov za zdaj ne bodo mogli izvesti, sporočilo povzema agencija TASS.

Dodatni radiator je bil po podatkih Nase dostavljen leta 2010 na odpravi STS-132 skupaj z modulom Rasvet. Aprila letos so ga med vesoljskim sprehodom premaknili na Nauko.

To je že tretje puščanje hladilne tekočine na ruskem odseku MVP-ja v kratkem času. Lanskega decembra je spustil hladilnik vesoljske ladje Sojuz MS-22, februarja pa se je isto zgodilo tovorni vesoljski ladji Progres MS-21 (poglavje 4). Roskozmos je tedaj sporočil, da gre za poškodbe zaradi mikrometeoroidnih udarov. A zahodni partnerji niso bili povsem zadovoljni z razlago, saj je možnost, da mikrometeoroid v dobrem mesecu dni udari kar dve vesoljski ladji, in to točno v hladilni sistem, relativno nizka. Razlaga je ob dodatnem puščanju še manj prepričljiva in kvečjemu kaže na padajočo kakovost proizvodnje v ruski vesoljski industriji, je brati po zahodnih medijih.

Ob tem velja spomniti na incident z vesoljsko ladjo Sojuz MS-09, iz katere je leta 2019 uhajal zrak. V Sojuzu so odkrili luknjo in več poškodb, kar je kazalo, da je nekdo večkrat povrtal v strukturo vesoljske ladje – in enkrat uspel. Zahodna stroka je bila mnenja, da gre za napako v proizvodnji, ki jo je nekdo poskusil zamašiti z močnim lepilom, ob velikih temperaturnih razlikah v vesolju pa je čep popustil. Rusija je tedaj obtožila Nasino astronavtko Sereno Auñón-Chancellor sabotaže, ki naj bi jo storila zaradi psiholoških težav (poglavje 3).

Prestavljena dva vesoljska sprehoda

Čeravno ne pušča več (morda zato, ker je hladilnega sredstva zmanjkalo), je Nasa prestavila načrtovana vesoljska sprehoda. Nova datuma: 19. oktobra bosta iz MVP-ja izstopila Andreas Mogensen (Esa) in Loral O'Hara (Nasa), iščoč mikrobe na zunanji plati postaje; 30. oktobra pa bosta O'Hara in Jasmin Moghbeli (Nasa) odstranila okvarjeno komunikacijsko opremo.

25. oktobra je načrtovan tudi vesoljski sprehod kozmonavtov Olega Kononenka in Nikolaja Čuba. V vesolje bosta oddala satelit in na postajo vgradila novo opremo.



4. NOTICE:

Slovenski ministrstvi za gospodarstvo, turizem in šport ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije sta organizirali t. i. Slovenske vesoljske dneve, na katerih sta predstavili priložnosti, ki jih področje vesoljskih tehnologij nudi tako študentom, podjetjem kot institucijam. Če te priložnosti koga morebiti zanimajo, naj klikne tukaj.Večletno čudno obnašanje zvezde astronomi pojasnjujejo kot posledico trčenja dveh planetov, ki sta krožila okoli zvezde, na Portalu v vesolje piše astrofizik Jure Japelj. Več tukaj.ArianeGroup želi letno subvencijo s strani Evropske vesoljske agencije povečati s 140 milijonov evrov na 350 milijonov evrov, poroča francoski medij La Tribune.
Esa razvija tehnologijo za postavljanje cestišč na Luni z laserskim topljenjem regolita. Več tukaj.Nizozemska je napovedala podpis sporazumov Artemis. Več tukaj.Nasino eksperimentalno letalo X-59 bo prvič poletelo prihodnje leto. Več tukaj.
Venezuela se dogovarja z Rusijo za prvo pot Venezuelca v vesolje, piše TASS.TASS nadalje piše, da je ena od Nasinih menedžerk za strateško komunikacijo na enem izmed Nasinih projektov dejala, da bi se lahko Nasa pridružila rusko-kitajskemu projektu lunarne postojanke.
Azerbajdžan se je pridružil projektu kitajske lunarne postojanke.
Kitajska je začela graditi 40-metrski radijski teleskop Changbai, ki bo obenem služil kot komunikacijska antena za njihove vesoljske sonde, piše Šinhua.Indijska vesoljska agencija ISRO je uspešno preizkusila pogon bodoče vesoljske ladje za prevoz posadke Gaganjan.Če bi se Vikram in Pragjan (Čandrajan-3) po lunarni noči zbudila, bi to ISRO najbrž že sporočil. Pa ni.


5. FOTO: "Medved" na Marsu

Foto: NASA/JPL-Caltech/University of Arizona
Foto: NASA/JPL-Caltech/University of Arizona

Te dni se je po digitalnih družbenih razširila fotografija površja Marsa, ki jo je decembra lani posnela Nasina sonda Mars Reconnaissance Orbiter (MRO). Zakaj? Ker spominja na obraz medveda in je med drugim nasmejala astronavtsko legendo, Buzza Aldrina.


6. VIDEO: Marsov Nočni labirint

Noctis Labyrinthus. Foto: ESA/DLR/FU Berlin
Noctis Labyrinthus. Foto: ESA/DLR/FU Berlin

Esa je objavila vizualizacijo tisoč kilometrov dolgega marsovskega sistema tektonskih dolin Noctis Labyrinthus, nastalega na podlagi fotografij in meritev sonde Mars Express. Doline so široke tudi do 30 kilometrov in globoke do šest kilometrov. Podrobneje tukaj.

Video: Vizualizacija oziroma navidezen prelet

Noctis Labyrinthus se nahaja na koncu sistema Valles Marineris. Foto: ESA/DLR/FU Berlin
Noctis Labyrinthus se nahaja na koncu sistema Valles Marineris. Foto: ESA/DLR/FU Berlin


7. Prva analiza: Vzorec Bennuja je bogat z ogljikom in vodo

Vsebnik instrumenta TAGSAM. Nekaj
Vsebnik instrumenta TAGSAM. Nekaj "dodatnega" vzorca je raztresenega po sredini, večina je v robni strukturi. Foto: Nasa

Nasini znanstveniki so predstavili izide prve, hitre analize vzorca asteroida 101955 Bennu.

500-metrski Bennu. Fotografija je nastala 2. decembra 2019 z razdalje 24 kilometrov. Foto: NASA/Goddard/University of Arizona
500-metrski Bennu. Fotografija je nastala 2. decembra 2019 z razdalje 24 kilometrov. Foto: NASA/Goddard/University of Arizona

Nasina sonda OSIRIS-REx je vzorec pobrala leta 2020, ga zaprla v kapsulo in prejšnji mesec odvrgla na Zemljo. Kljub nekaj težavam s padali je dragocenost varno prispela do tal, nakar so jo zelo previdno, s številnimi ukrepi proti kontaminaciji s tuzemsko snovjo, dostavili v poseben laboratorij v Teksasu, postavljen prav v ta namen. Ta teden so se lotili odpiranja in pri tem naleteli na sladko težavo: dodaten drobir, ki se je razsul izven samega vsebnika. Od tega so pobrali 1,5 grama materiala in ga poslali na preliminarno analizo. Izvedli so: fotografiranje z elektronskim mikroskopom, snemanje v infrardeči svetlobi, rentgensko difrakcijo, spektroskopijo za analizo kemične sestave ter računalniško tomografijo (CT).

Podrobni izidi še pridejo, grobi so že tu. Ogljik predstavlja 4,6 odstotka mase vzorca, so povedali na novinarski konferenci. Našli so tudi minerale gline, v katere je vezana voda. Točnega deleža niso razkrili, dejali so le, da je 500-metrski asteroid Bennu bogat z vodo.

Avdio: Novinarska konferenca o analizi

Počasi, koškek za koščkom. Foto: Nasa
Počasi, koškek za koščkom. Foto: Nasa

"Ne samo, da smo izbrali pravi asteroid, vzeli smo tudi pravi vzorec. To so sanje vsakega astrobiologa," je na konferenci dejal predstavnik stroke Daniel Glavin. Namreč; nekateri znanstveniki menijo, da so prav asteroidi poglavitni izvor ogljika in površinske vode na Zemlji ter posledično materiala, iz katerega smo ljudje. In morda bo prav analiza Bennujevega drobirja povedala, v kolikšni meri to drži. A to bo še trajalo.

Porozni Bennu. Fotografija površja je nastala z razdalje treh kilometrov in prikazuje 40 metrov tal. Največja skala na posnetku meri 14 metrov. Foto: NASA/Goddard/University of Arizona
Porozni Bennu. Fotografija površja je nastala z razdalje treh kilometrov in prikazuje 40 metrov tal. Največja skala na posnetku meri 14 metrov. Foto: NASA/Goddard/University of Arizona

Zdaj bodo morali odpreti sam vsebnik TAGSAM in zbirati ter dokumentirati zrno za zrnom. Prvo tehtanje sledi čez nekaj tednov. Po prvih ocenah naj bi vzorec tehtal 250 gramov, kar je več od minimalno sprejemljivih 60 gramov, a obenem precej manj od načrtovanih dveh kilogramov. To bi lahko pripisali nepričakovani poroznosti asteroida; Nasa ga primerja z bazenom plastičnih kroglic.

Vzorec bodo obravnavali predvidoma dve leti. Nekaj materiala bodo poslali v Kanado in Japonsko, nekaj analizirali, tri četrtine pa ga bodo prihranili za naslednje generacije, ki bodo predvidoma opremljene z bolj naprednimi laboratorijskimi orodji.

Sonda OSIRIS-REx pa medtem – pod novim imenom OSIRIS-APEx – nadaljuje pot proti naslednjemu asteroidu, 99942 Apofis.

Prva vzorca asteroida so na Zemljo dostavili Japonci z misijama Hajabusa 1 (2010) in Hajabusa 2 (2020).


8. Nasa izstrelila sondo Psyche proti edinstvenemu, kovinskemu svetu

Izstrelitev na raketi Falcon Heavy. Enkrat so jo prestavili zaradi premočnih višinskih vetrov. Foto: Nasa/Aubrey Gemignani
Izstrelitev na raketi Falcon Heavy. Enkrat so jo prestavili zaradi premočnih višinskih vetrov. Foto: Nasa/Aubrey Gemignani
 Podoba je simbolična. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/Aubrey Gemignani
Podoba je simbolična. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/Aubrey Gemignani
Sonda Psyche še v laboratoriju. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/Aubrey Gemignani
Sonda Psyche še v laboratoriju. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/Aubrey Gemignani

Začela se je nova večja Nasina misija. V petek je bila izstreljena sonda Psyche, namenjena k edinstvenemu asteroidu 16 Psiha, ki je – v nasprotju z zgoraj omenjenim Bennujem – skoraj povsem kovinski.

Sonda je bila izstreljena v petek ob 16.19 po našem času s Cape Canaverala (Florida, ZDA), in sicer na SpaceX-ovi raketi Falcon Heavy. Stranska potisnika sta pozneje pristala, srednja stopnja je padla v uničenje, druga stopnja pa je tovor poslala na 3,5 milijarde kilometrov dolgo poti proti cilju, asteroidu 16 Psihe, ki se nahaja na pol poti med tirnicama Marsa in Jupitra oziroma na zunanjem delu asteroidnega pasu.

Sonda si bo pomagala z obletoma Zemlje in Marsa ter s štirimi ruskimi ionskimi motorji SPT-140. Utirjenje v orbito okoli asteroida je predvideno za leto 2029. Sledilo bo (najmanj) 26 mesecev znanstvenih opazovanj z razdalje do 75 kilometrov.

Video: Posnetek izstrelitve

Nekaj številk o sondi:

- Masa ob izstrelitvi: 2747 kilogramov
- Velikost vesoljskega plovila: 5-krat 2 metra
- Dolžina in širina panelov sončnih celic: 25-krat 7,3 metra
- Električna energija iz panelov: 21 kilovatov pri Zemlji, 2,3 kilovata pri asteroidu
- Potisk motorja: 240 milinewtonov oziroma 24 gramov (vsi štirje skupaj slabih sto gramov)
- Gorivo: 1085 kilogramov ksenona

Značilen modri sij ionskega motorja. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/Aubrey Gemignani
Značilen modri sij ionskega motorja. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/Aubrey Gemignani

16 Psihe je po dozdajšnjih spoznanjih 280-kilometrska kepa kovine, sestavljena pretežno iz železa in niklja. Morda je razkrito jedro nesojenega planeta, ali pa s kovino bogatejši planetezimal.

Tudi jedro Zemlje je namreč večinoma iz železa (pa še nekaj drugih elementov). Tako bi 16 Psiha lahko bila sredica protoplaneta v velikosti Marsa, oropana plašča skozi številne trke z drugimi nebesnimi telesi milijarde let nazaj.

Če to drži, bo misija Psyche pomagala znanstvenikom razumeti, kako so planeti in planetoidi skozi zgodovino izvedli razločitev v plasti – vključno z jedrom, plaščem in skorjo, so napovedali pri Nasi. In če to ne drži, potem gre za resnično edinstveno telo zgodnjega Osončja, kakršnega doslej še nismo videli.

Psihe, kot ga je leta 2018 posnel Evropski južni observatorij. 12:00 Foto: ESO/LAM
Psihe, kot ga je leta 2018 posnel Evropski južni observatorij. 12:00 Foto: ESO/LAM
Poskusni sistem za lasersko komunikacijo z Zemljo. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/Aubrey Gemignani
Poskusni sistem za lasersko komunikacijo z Zemljo. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/Aubrey Gemignani
Tirnica asteroida Psihe med Marsom in Jupitrom. Foto: Nasa
Tirnica asteroida Psihe med Marsom in Jupitrom. Foto: Nasa

Sonda Psyche bo opazovanja izvajala s štirimi znanstvenimi instrumenti. Magnetometer bo meril morebitne ostanke magnetnih polj, nevtronska in gama- spektrometra bosta analizirala kemično sestavo, dve kameri bosta preučevali topografijo površja, v mikrovalovih pa se bodo poskušali dokopati do notranje strukture. Opremljena pa bo tudi s poskusno napravo za lasersko komunikacijo (DSOC), ki naj bi do stokrat pohitrila pošiljanje podatkov na Zemljo. Podrobneje o DSOC-u tukaj.

Misija je bila osnovana leta 2017 v okviru Nasinega programa Discovery, stala pa naj bi 1,2 milijarde dolarjev. Naznanjena je bila skupaj s sondo Lucy, ki je bila izstreljena oktobra 2021 (poglavje 5) in bo prav tako preučevala asteroide: Jupitrove trojance.

Video 2: Kratek Nasin pojasnilnik


9. AVDIO: Na misiji k Jupitrovim štirim karizmatičnim družicam

Klik za poslušanje

Aprila je bila izstreljena evropska sonda Juice, ki bo vsaj tri leta preučevala izjemno zanimive Jupitrove lune: Evropo, Ganimed in Kalisto. Vse tri so namreč prekrite z debelim ledenim oklepom, ki naj bi skrival ocean tople vode, v njem pa morda – morda – razvoju življenja naklonjene razmere. Tokratna oddaja Frekvenca X je za mikrofon privabila sodelavko pri misiji, britansko astrofizičarko Michele Dougherty. Vabljeni k poslušanju.


10. Gaia in pol milijona odkritih zvezd

Foto: ESA/ATG medialab
Foto: ESA/ATG medialab

Znanstveniki za misijo Gaia splošno javnost prosijo za pomoč pri obdelavi podatkov. Če želite pomagati, je tole povezava za vas.

Znanstveniki za evropskim vesoljskim teleskopom Gaia so objavili nov sveženj podatkov, ki vsebuje pol milijona novoodkritih zvezd, več kot 380 gravitacijsko lečenih kvazarjev in podatke o več kot 150.000 asteroidih Osončja. Objava je manjša, večjo lahko pričakujemo šele leta 2026. Zelo podrobno tukaj.

Gaia bila izstreljena leta 2013, zdaj pa se počasi bliža koncu delovanja. Na minuto izmeri lastnosti približno 100.000 zvezd, v dveh mesecih premeri celotno nebo in tako počasi riše sliko našega širšega domovanja. Je na "sladki" težnostni točki L2 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje.



11. FOTO: Razsuta zvezdna kopica

NGC 346 z instrumentom MIRI. Foto: ESA/DLR/FU Berlin
NGC 346 z instrumentom MIRI. Foto: ESA/DLR/FU Berlin
Fotografije v polni kakovosti:

MIRI (6 MB)
NIRCam (114 MB)
Hubble (75 MB)
ESO (130 MB)

Vesoljski teleskop James Webb je priskrbel novo fotografijo zvezdne porodnišnice NGC 364. Gre za razsuto zvezdno kopico v Malem Magellanovem oblaku, oddaljeno 210.000 svetlobnih let. Tamkajšnje zvezde so mlade, imajo zgolj prgišče milijonov let. Webb se je področja lotil z instrumentom MIRI in tako izbrskal nekaj podrobnosti. Modre zaplate so oblaki medzvezdnega prahu iz silikatov in policikličnih aromatskih ogljikovodikov, rdeče zaplate pa so bolj segret prah. Najsvetlejše zadeve pa so protozvezde. Podrobneje tukaj.

Webb je NGC 346 prvič posnel januarja z instrumentom NIRCam.

Nekaj dodatnih fotografij za primerjavo:

NGC 346 z instrumentom NIRCam. oto: NASA, ESA, CSA, Olivia C. Jones (UK ATC), Guido De Marchi (ESTEC), Margaret Meixner (USRA)
NGC 346 z instrumentom NIRCam. oto: NASA, ESA, CSA, Olivia C. Jones (UK ATC), Guido De Marchi (ESTEC), Margaret Meixner (USRA)
Hubblov posnetek iz leta 2005. Foto: Nasa, Esa
Hubblov posnetek iz leta 2005. Foto: Nasa, Esa
Na podlagi Hubblovih opazovanj so znanstveniki razbrali gibanje zvezd in druge krajevne mase, ki sledi zarisanemu vzorcu. Foto: ESO
Na podlagi Hubblovih opazovanj so znanstveniki razbrali gibanje zvezd in druge krajevne mase, ki sledi zarisanemu vzorcu. Foto: ESO
Delo observatorija La Silla na Evropskem južnem observatoriju. Foto: ESO
Delo observatorija La Silla na Evropskem južnem observatoriju. Foto: ESO


12. SKOK V ZGODOVINO: Drugi ameriški poskus lunarne misije

Thor-Able. Foto: Nasa
Thor-Able. Foto: Nasa

Pred 65 leti, 11. oktobra 1958, je bila na raketi Thor-Able izstreljena ameriška sonda Able 2, pozneje preimenovana v Pioneer 1. Namenjena je bila k Luni: okoli nje bi morala krožiti in jo preučiti. Ni šlo. Odpovedal je pospeškomer (akcelerometer) na drugi stopnji rakete. Slednja je prehitro ugasnila. Zaradi prenizke dosežene hitrosti sonda ni pobegnila Zemljini težnosti; dosegla je višino 113.800 kilometrov in se vrnila v ozračje. To je bil drugi ameriški lunarni poskus, Able I oziroma Pioneer 0 je zgolj dva meseca poprej eksplodiral skupaj z raketo.

Podrobnosti prvega pionirja so na voljo tukaj.

Prva sonda, ki je dosegla Mesec, je bila sovjetska Luna 1 z obletom pri šest tisoč kilometrih januarja 1959.

Video: Kratek dokumentarec o ameriških najzgodnejših vesoljskih sondah


NA VIDIKU:

Ponedeljek, 15. oktober – Dolgi pohod-2D – neznan tovor

Četrtek, 19. oktober – MVP – vesoljski sprehod