Igor Vidmar. Foto: BoBo
Igor Vidmar. Foto: BoBo

Pač pa je v Tarči premier jasno povedal, zakaj je v resnici odstopil: "Da preprečim plenjenje države" s strani sindikatov javnega sektorja. Tako torej: skoraj sklenjen dogovor, bistveno nižji od "nerazumne" milijarde, s katero nas je strašil, to je za premierja "plenjenje države". Stotine milijonov za "prostovoljno" zavarovanje v žepu zasebnih zavarovalnic, ker ni bilo reforme: to pa ni plenjenje?! Komu ali čemu je premier v resnici "zaupal", ministrici ali premoči plenilskih lobijev in odsotnosti vladne politične volje?

Ta mučna zgodba razkriva pravi obraz "modernega centra": javni sektor in sociala da, a le toliko, kolikor dovoli neoliberalna dogma. Varčevanje, reforme v korist zasebništva, naklonjenost tujim investitorjem in domačim višjim slojem: je to "morala" ali približevanje desnici? Da o birokratskem terorizmu in dvojnih merilih pravne države ne bi znova.

Seveda ni bilo vse slabo, a zaradi premierjeve totalne samohvale se moramo vprašati, komu je šlo v tem mandatu bolje: bolnikom, medicinskim sestram ali dobaviteljem UKC? Upokojencem, prekarcem ali menedžerjem slabe banke in SDH? Lastnikom več praznih nepremičnin ali iskalcem socialnega stanovanja? Da ne omenjam znanstvenikov in neodvisnih kulturnikov. Zahtevati moramo odgovore na ta in podobna vprašanja premierju in koaliciji. Tačas vodilnemu "novemu obrazu" sicer premierjev odstopni strip-tease omogoča, da se opredeli kot drugačen, a le, če to hoče. Bodimo pozorni. Lahko noč in srečno.