Pogovor s premierjem Robertom Golobom po kriznem sestanku vlade

V ponedeljek so se na kriznem sestanku sešli tudi predsednik vlade in ministri. Govorili so o škodi in ukrepih za odpravo posledic ujme, v kateri je bila najbolj poškodovana infrastruktura. Zvečer je premier gostoval v Odmevih.

Kot je povedal, se bo v torek srečal z združenji županov in občin, s katerimi bodo pretresali o dodatnih ukrepih v naslednjih dnevih in tednih. Premier je napovedal tudi sistem nadomestnih gradenj. "Občine priskrbijo zemljišče in poskrbijo na račun države za komunalno opremljanje teh zemljišč. Potem država postavi nadomestne objekte za tiste, ki so izgubili v tem primeru streho."

Pomoč v najbolj kritične regije prihaja iz vse države, in tudi tujine. Slovenija je že v soboto zaprosila za pomoč, ki že prihaja. Trenutno je najbolj potrebna težka mehanizacija.

"Pomoč je že začela prihajati, ne samo od Evropske unije, od tam smo dobili že prve pomoči iz Francije, Nemčije, Poljske … Dobili smo humanitarno pomoč v obliki hrane, živil in potrebščin, pa tudi tisto, kar smo najbolj potrebovali in kar še vedno najbolj potrebujemo – to je težka mehanizacija. Težka mehanizacija in montažni mostovi so tisto, kar je najbolj potrebno v tem trenutku v Sloveniji in jih dobivamo skozi evropske mehanizme," je še dejal.

Celoten pogovor s premierjem, z njim se je pogovarjala voditeljica Rosvita Pesek, si lahko preberete v nadaljevanju.

Kakšno je vaše sporočilo prizadeti Sloveniji?
Gre za največjo katastrofo v novejši zgodovini Slovenije, od tega ne moremo zbežati, vendar bomo naredili vse, da ljudje ne bodo ostali sami. Prvi ukrepi so bili že narejeni, danes smo naredili naslednje korake. Najpomembnejše sporočilo je, da bo samo za intervencijo, ki običajno traja nekaj dni, mogoče teden, vlada namenila več kot 100 milijonov evrov. To je največkrat intervencija v lokalno javno infrastrukturo in na tem področju ne bomo čakali, ne bomo gledali na stroške. Glavna prioriteta je, da se prebijemo do ljudi, da se prebijemo do zaselkov, da vzpostavimo osnovno infrastrukturo, kot je elektrika in voda.

Prizor z območja Kamnika. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Prizor z območja Kamnika. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

Ta intervencija bo zahtevala vsaj 100 milijonov evrov in jo bomo izpeljali na račun države, čeprav gre največkrat za lokalno infrastrukturo. To zagotovilo smo dali županom, jutri se tudi dobim z vsemi tremi združenji županov in občin. Skupaj z njimi bomo pogledali, kateri so še tisti ukrepi, poleg teh primarnih, ki jih lahko v naslednjih dnevih in tednih izpeljemo.

Želimo delati z roko v roki z župani, hkrati pa nismo pozabili na ljudi. Za jutrišnjo sejo vlade pripravljamo sveženj, kako bomo ljudem, ki so izgubili vse, lahko pomagali tudi konkretno s finančno pomočjo. Vključno s tem, da bomo šli v nadomestne gradnje za tiste, ki so izgubili hiše.

Pogovor z Alenko Bratušek, Nino Pirnat (NIJZ) in Janijem Trojnerjem (inženirska zbornica)

Torej, kdaj lahko župani pričakujejo neke pavšale, s katerimi bodo pokrili prve stroške, in kakšni bodo?
Sprašujem se, zakaj 30 let na to ni nihče pomislil. Mi smo zakon, ki točno to predvideva, sprejeli v soboto, dan po poplavi. Ta zakon bo v sredo, jutri ga bomo še amandmirali, že na izredni seji državnega zbora. Od takrat naprej, verjamem, da bo podpora vseh političnih strank tukaj enotna, bo pavšalno, se pravi akontativno ali predplačilo za ocenjeno škodo, občinam prvič v zgodovini Slovenije mogoče.

Država ne more dodeliti pomoči fizičnim osebam. Zakaj ne?
Gre za več zapletenih zakonskih okvirjev, smo pa našli pot tudi mimo tega. Že v soboto smo nakazali prvih 10 milijonov evrov humanitarnim organizacijam. Ljudje morajo prijaviti škodo, ki je nastala v njihovih stanovanjih. To škodo prijavijo občinskim komisijam, ki bodo v naslednjih tednih delale pri tem zelo aktivno. To je že vzpostavljen mehanizem. V teh komisijah so tudi predstavniki CSD-jev, socialnih organizacij in humanitarnih organizacij, komisije so tiste, ki pripravijo ne samo kriterije, ampak tudi to, kdo je upravičen do koliko sredstev. Potem gre ta seznam k humanitarnim organizacijam, ki sredstva neposredno prenakažejo ljudem. S tem ko uporabimo ta mehanizem, ki deluje preizkušeno, se izognemo plačilu dohodnine, ki bi jo sicer moral vsak, ki bi prejel darilo, višje od neke vrednosti, plačati. Ta sredstva bomo povečevali, dokler ne bo prišla pomoč do vseh.

Matjaž Han in Mitja Gorenšček (GZS) o škodi v gospodarstvu

Denimo, da je starec zlagal vse življenje opeko za opeko, zdaj pa mu je odneslo vse. Kdo bo zanj poskrbel?
Kdor ima še streho nad glavo, potem bo dobil pomoč v obliki finančne pomoči. Danes smo se prvič pogovarjali o sistemu nadomestnih gradenj. Občine priskrbijo zemljišče in poskrbijo na račun države za komunalno opremljanje teh zemljišč. Potem država postavi nadomestne objekte za tiste, ki so izgubili v tem primeru streho. Ti objekti bodo tipski. Šli bomo v partnerstvo s slovenskimi proizvajalci montažnih hiš. Tam, kjer so potrebni, jih bomo postavili in jih dali na razpolago ljudem.

To ne bo trajalo leta, ker je to nekaj, kar bomo sprožili skozi spremembo sanacijske zakonodaje. To bo res trajalo nekaj mesecev, do takrat bodo ti ljudje, ki so brez strehe, ostali finančno pokriti od države. Nekateri od njih bodo dobili stanovanja, nekateri od njih bodo mogoče želeli ostati v domačem kraju pri znancih.

Pomembno je prijaviti in škodo in izgubo stanovanj, da jim mi že danes pokažemo, kje je rešitev. Želimo, da se zavedajo, da ta rešitev od države ne bo samo ponujena, temveč bo omogočena.

Veliko smo si obetali tudi iz bruseljskih skladov, evropskega mehanizma za pomoč iz solidarnostnega sklada.
Že v soboto smo sprožili vsa mogoča zaprosila za mednarodno pomoč in ta mednarodna pomoč je že začela prihajati, ne samo od Evropske unije, od tam smo dobili že prve pomoči iz Francije, Nemčije, Poljske … Dobili smo humanitarno pomoč v obliki hrane, živil in potrebščin, pa tudi tisto, kar smo najbolj potrebovali in kar še vedno najbolj potrebujemo – to je težka mehanizacija. Težka mehanizacija in montažni mostovi so tisto, kar je najbolj potrebno v tem trenutku v Sloveniji in jih dobivamo skozi evropske mehanizme.

Nemška inženirska enota, ki je prišla v Slovenijo, je najboljša na svetu in je pripeljala prve mostove. To je tisto, kjer lahko Evropa najbolj pomaga. Na drugi strani smo sprožili tudi mehanizem pomoči znotraj Nata, ki je že poslal helikopterje, s katerimi si zdaj pomagamo, največ za prevoz materiala, pa tudi ljudi. Mednarodni mehanizmi so dejansko dokazali, da solidarnost na mednarodni ravni obstaja.

Pomoč prihaja z usposobljenim kadrom. To je bil predpogoj, da ne dobimo samo mehanizacije, potrebujemo tudi operaterje, vse te države pošiljajo svoje ljudi, ki bodo njihovo mehanizacijo upravljali. V sredo prihaja tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se bo na kraju samem lahko prepričala, da se pomoč komisije ne sme ustaviti samo pri mehanizaciji, ampak da se mora nadaljevati tudi v finančnih sredstvih, ker jih bomo zelo potrebovali.

Kaj z zalito belo tehniko?

V nekem obdobju smo dejansko spravili slovensko gradbeno stroko na kolena, že zdaj se je čakalo mesece in mesece na posamične obrtnike, krovce, električarje, vodovodarje, gradbince ... Kje bomo dobili takšne ekipe, da bodo v doglednem času vzpostavile po tako velikem območju Slovenije neke normalne bivanjske razmere?
Če bi to prepustili samo naključjem, potem je to nemogoče, ker se bomo tega lotili – in to je sanacijski del, ki še zdaj prihaja – na tistih področjih, kjer bo primanjkljaj, centralizirano, tudi s pomočjo države, verjamem, da nam bo to uspelo. Pomoč so nam ponudili ne samo v Evropski uniji, ampak tudi v državah Zahodnega Balkana. Vsak bo pomagal tako, kot bo lahko.

Ravno s to mednarodno solidarnostjo lahko naredimo sanacijo bistveno hitreje tudi z vidika ljudi, z vidika usposobljene delovne sile. Vso to delovno silo bomo prek mednarodnih organizacij, če bo potrebno, pripeljali v Slovenijo. Ravno tako hiter odziv na gradbene mehanizacije je pokazal, da so države v soseščini, pa tudi malo dlje, pripravljene prisluhniti in priti na pomoč. Celo Ukrajina je poslala svoj helikopter, kar pomeni, da pri solidarnosti res ni meja.

Ko ste v soboto sedeli skupaj tudi z opozicijo, je med drugim predlagala prenos sredstev na občine, ko gre za urejanje in vzdrževanje vodotokov. Kaj mislite o tem predlogu, je to za vlado sprejemljivo?
Danes je najpomembneje to, kar se je tudi videlo na posnetkih iz Črne, da usposobimo znova stare struge. Danes imamo na veliko mestih v Sloveniji vodotoke, ki so se premaknili, ker so zasuti, so se premaknili iz obstoječih strug na neko popolnoma novo mesto, zato je primarni cilj, da spravimo spet vodo nazaj v stare struge, ki morajo biti očiščene. Vsi napori, vsa mehanizacija bo šla v to smer, ker jeseni lahko pridejo nova deževja. Če nam ne bo uspelo sčistiti vodotokov do takrat, bo bistveno manj dežja povzročalo lahko celo večjo škodo. Zato je v tem trenutku glavna prioriteta čiščenje zasutih vodotokov.

Klinični psiholog Aleksander Zadel o stiskah, obupu in žalosti ljudi

Ali je finančni minister pogledal čez palec in rekel, če želimo pomagati Sloveniji, nas bo to stalo koliko?
Če smo v soboto ocenjevali, da bi bila škoda lahko nekaj 100 milijonov, danes merimo škodo v milijardah, vemo, da bo več milijard evrov. Morali bomo narediti vse, postrgati povsod, kjer se bo dalo, če bomo želeli to škodo sanirati na učinkovit način. Morali bomo narediti rebalans.

Jutri bomo imeli na seji vlade tudi rebalans za letošnje leto in že letos moramo zagotoviti nekaj 100 milijonov evrov. V pripravi je proračun za leto 2024, ki bo končan do septembra, morali bomo obrniti prioritete in zagotoviti dodatnih nekaj 100 milijonov evrov. Vmes pa se zelo truditi, da dobimo čim več pomoči iz tujine, zato da bomo lažje vse skupaj sestavili. To ni stvar odločitve ali dobre volje enega ali drugega ministra.

Pri tako visoki škodi, kdor koli danes daje nerealne obljube, da bo stvari uredil še hitreje, ta dela škodo državi. Vse pozivam, da se zavedamo teže te katastrofe, da vemo, da so nekateri bolj prizadeti, drugi manj, da se držimo vsi tega, da ko bodo prioritete postavljene, da damo res prednost tistim, ki si ne morejo pomagati sami. Ni prostora ne časa za kupčkanje, ne med ministrstvi, še manj pa med politiki.