France Bučar je 26. decembra 1990 pred takratno skupščino in republiškim vodstvom razglasil rezultate. Foto: BoBo
France Bučar je 26. decembra 1990 pred takratno skupščino in republiškim vodstvom razglasil rezultate. Foto: BoBo
Kiparska umetnost starega Egipta
Brez spoznanj egiptologa Carla Richarda Lepsiusa bi zbiranje znanja o starem Egiptu počasneje napredovalo. Foto: EPA
WTC
Dvojčka sta bila ponos New Yorka. Foto: EPA
Wesley Clark
Wesley Clark se je rodil na današnji dan. Foto: EPA
Kabul
Sovjetske čete so Kabul okupirale leta 1979. Foto: EPA

Glasovanja o odcepitvi se je udeležilo 93,2 odstotka volivcev. 95 odstotkov teh, ki so se plebiscita udeležili, oziroma 88,5 odstotka vseh je glasovalo za osamosvojitev. Za neodvisno in samostojno Slovenijo je glas dalo 1.289.369 volivcev. Tri dni po plebiscitu je slovenska skupščina, predhodnica današnjega državnega zbora, izide plebiscita tudi uradno razglasila.

Zaradi zaostrenih političnih, gospodarskih in nacionalnih razmer, ki so dosegle sam vrh v drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja, se je v slovenskem prostoru dokončno izoblikovala misel o samostojni poti, zunaj okvirov tedanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Po prvih večstrankarskih volitvah spomladi 1990, na katerih je zmagala opozicija, povezana v Demos, in plebiscitu decembra istega leta je 26. junija 1991 slovensko vodstvo razglasilo neodvisno in samostojno Republiko Slovenijo, že naslednji dan pa se je začela 10-dnevna vojna, ki se je za mlado državo končala uspešno.

23. decembra 1991, pa je skupščina razglasila ustavo, ki je pomenila osamosvojitev tudi v pravnem smislu. Ustavno sodišče je 23. december leta 1997 razglasilo za dan ustavnosti. Osnutek ustave, ki je bil pozneje v DZ nekoliko preoblikovan, je v podvinskem gradu pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil Peter Jambrek.


Leta 1230 je umrla Berengaria Navarrska, žena kralja Richarda I. Angleškega.

Leta 1556 je umrl angleški dramatik Nicholas Udall.

Leta 1600 so na trgu pred mestno hišo javno zažgali evangeličanske knjige. O dogodkih tega dne je v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske zapisal že Janez Vajkard Valvasor. Požig knjig so ponovili še na začetku leta 1601.

Leta 1804 se je rodil francoski kritik, pesnik in pisatelj Charles Augustine de Sainte Beuve. Bil je eden najvidnejših francoskih literarnih zgodovinarjev in velik prijatelj pisatelja Victorja Hugoja.

Leta 1750 se je rodil saksonski kralj Frederick Augustus I.

Leta 1777 se je rodil ruski car Aleksander I.

Leta 1790 se je rodil francoski orientalist Jean-Francois Champollion. Prvi je razvozlal egipčanske hieroglife s plošče, ki so jo našli leta 1799 v Rešidu. Velja za utemeljitelja egiptologije. Umrl je leta 1823.

Leta 1810 se je rodil nemški jezikoslovec in egiptolog Carl Richard Lepsius.

Leta 1823 je bila prvič objavljena zgodba Obisk svetega Nikolaja, ki jo je napisal Clement Clarke Moore.

Leta 1854 se je rodil mehiški general in v letih 1913 in 1914 predsednik Mehike Victoriano Huerta.

Leta 1872 je umrl francoski pisatelj Pierre Jules Theophile Gautier.

Leta 1875 se je na Vinicah rodil slovenski pisatelj in literarni zgodovinar dr. Ivan Prijatelj. Napisal je Kulturno in politično zgodovino Slovencev od leta 1848 do 1895, delo Janko Kersnik, njega delo in doba ter eseje in druge monografije. Ob ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani je bil leta 1919 imenovan med prvimi rednimi profesorji. Na Filozofski fakulteti je predaval o novejši slovenski književnosti in poglavjih iz drugih slovanskih književnosti. Umrl je leta 1937.

Leta
1877 je umrl angleški pisatelj in starinoslovec Thomas Wright.

Leta 1883 se je rodil slovenski jezikoslovec in etnolog Janko Benigar. Proučeval je življenje in jezike južnoameriških Indijancev. Svoja spoznanja je predstavil v več knjigah.

Leta 1888 si je Vincent van Gogh v napadu blaznosti odrezal levo uho.

Leta 1907 se je rodil poljski sionistični voditelj Avraham Stern.

Leta 1909 je Albert I. postal belgijski kralj.

Leta 1918 se je rodil italijanski plesalec flamenka José Greco.

Leta 1919 je Mahatma Gandi pozval k nenasilnemu odporu proti britanskim kolonialnim oblastem v Indiji.

Leta 1929 se je rodil ameriški džezovski glasbenik Chesney Henry "Chet" Baker.

Leta 1933 se je rodil japonski cesar Akihito.

Leta 1935 je umrl slovenski kirurg Edo Šlajmer.

Leta 1939 je umrl nizozemski izdelovalec letal Anthony Fokker.

Leta 1940 je Čangkajšek razpustil kitajsko komunistično partijo.

Leta 1943 je angleško letalstvo bombardiralo Berlin.

Leta 1943 je partizanska bolnišnica Franja sprejela prve ranjence.

Leta 1943 se je v Heidelbergu rodila zdajšnja švedska kraljica Silvia, s polnim imenom Silvia Renate Sommerlath.

Leta 1944 se je rodil ameriški general Wesley Clark.

Leta 1947 so v laboratorijih Bell prvič predstavili tranzistor.

Leta 1948 so v Tokiu usmrtili sedem japonskih zločincev, ki jih je mednarodno sodišče obsodilo na smrt.

Leta 1953 so v ZSSR-ju usmrtili nekdanjega notranjega ministra Berijo, ki je bil najožji Stalinov sodelavec.

Leta 1954 sta zdravnika Murray in Harrison prvič izvedla transplantacijo človeškega organa. Presadila sta ledvice. Postopek sta opravila v bostonski bolnišnici Petra Benta Brighama.

Leta 1957 je umrl slovenski pisatelj Vladimir Levstik. Pisal je pesmi, črtice, novele in povesti.

Leta 1964 se je rodil ameriški glasbenik, pevec in kitarist Eddie Vedder.

Leta 1964 je basist in klaviaturist skupine Beach Boys Brian Wilson na poletu iz Los Angelesa v Houston doživel živčni zlom, ki je pripeljal do njegove predčasne upokojitve.

Leta 1971 je umrl slovenski filmski režiser Metod Badjura.

Leta 1971 so odprli newyorški World Trade Center, takrat najvišjo zgradbo na svetu. 11. septembra leta 2001 sta se v terorističnem napadu na Združene države Amerike obe stavbi zrušili. Kompleks sedmih stavb, med katerimi sta bila tudi znamenita dvojčka, je stal na spodnjem Manhattnu, v finančnem predelu mesta New York. Stavbe so skupaj imele 1,24 kvadratnih kilometrov pisarniških površin. V Svetovnem trgovinskem centru je 13. februarja leta 1975 izbruhnil požar, leta 1993 pa so bile stavbe tarča bombnega napada.

Leta 1972 je glavno mesto Nikaragve Managuo prizadel katastrofalen potres z močjo 6,5 po Richterju. Umrlo je šest tisoč ljudi, več kot 200 tisoč pa je bilo ranjenih.

Leta 1973 so bili po 73 dneh rešeni preživeli v letalski nesreči v Andih.

Leta 1973 je umrl ameriški astronom nizozemskega rodu Gerard Peter Kuiper.

Leta 1973 je v Maroku strmoglavilo potniško letalo. V nesreči je umrlo 106 ljudi.

Leta 1979 so sovjetske čete okupirale Kabul.

Leta 1986 sta Dick Rutan in Jeana Yeager z letalom Voyager prva brez vmesnega pristanka preletela svet.

Leta 1990 je bil izveden plebiscit, na katerem so se volivci in volivke v Sloveniji odločili za odcepitev od Jugoslavije. Leto pozneje pa je bila na ta dan razglašena slovenska ustava.

Leta 2004 je potres z 8,1 stopnje po Richterjevi lestvici stresel otok Macquarie.

Leta 2007 je bil podpisan sporazum o ukinitvi kraljevine Nepal in uvedbi federativne republike s premierjem na čelu države.

Leta 2012 so somalijske vojaške enote po treh letih ujetništva in skoraj dveh tednih bojev s pirati le osvobodile 22 talcev.