Po Sloveniji se kopiči odpadna embalaža, država pa poskuša popraviti sistem ravnanja z odpadki. Obrtniki menijo, da na napačen način. Foto: Pixabay
Po Sloveniji se kopiči odpadna embalaža, država pa poskuša popraviti sistem ravnanja z odpadki. Obrtniki menijo, da na napačen način. Foto: Pixabay

Do zdaj so morali o embalaži štirikrat na leto poročati tisti zavezanci, ki so dali prvič na trg več kot 15 ton embalaže na leto. Nov predlog uredbe o embalaži in odpadni embalaži pa ta prag ukinja, kar pomeni, da bodo o embalaži morala vsake tri mesece poročati vsa podjetja, tudi mali obrtniki in podjetniki.

To je nesprejemljivo, pravi Branko Meh iz obrtno-podjetniške zbornice: "Ne le, da bomo morali poročati, zdaj bomo morali poročati štirikrat in kljub temu bomo zdaj morali še plačevati. To je za nas nesprejemljivo in v neskladju s tistim, kar pravi vlada in kar pravi predsednik vlade, da ne bodo dodatno obremenili slovenskega malega gospodarstva."

Na Obrtno-podjetniški zbornici bodo za to, da preprečijo sprejetje nove administrativne ovire, uporabili vsa sredstva.

Malo gospodarstvo je okoljskemu ministrstvu sicer že predlagalo, da bi zavezance z manj kot 500 kilogrami embalaže na leto izvzeli iz uredbe, a ministrstvo njihovega predloga ne namerava upoštevati.

Nakopičilo se je več kot 9.000 ton odpadne embalaže, odvozi potekajo

Da je ukrep ministrstva, po katerem bodo v sistem ravnanja z embalažo po novem vključeni vsi gospodarski subjekti, smiseln, pa meni Ajda Pleterski iz podjetja Surovina: "Sama verjamem, da za manjša podjetja, za obrtnike to predstavlja veliko administrativno breme. Po drugi strani pa je 15 ton embalaže v Sloveniji ogromna količina. Ugotavlja se, da je na trgu več kot 50 odstotkov odpadne embalaže, za katero ni plačano ravnanje."

Z zagotovitvijo ustreznega ravnanja z embalažo bi se izognili kopičenju odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe, še dodaja sogovornica. Vprašanje pa je, ali bo v omenjen sistem do konca leta, kot to še predvideva uredba, sploh mogoče vključiti vse zavezance.