Zadeve niso tako strašne, kot se je sprva zdelo, je povedala namestnica direktorja direkcije za infrastrukturo Ljiljana Herga. Toda na brežini nad prirečno cesto ostajajo polmetrske skale, ki so nevarne, zato naj bi jih to popoldne že začeli odstranjevati alpinisti. Na direkciji pričakujejo, da bo brežina očiščena najkasneje do srede, s tem pa vzpostavljeni pogoji za varno delo na cesti.

Brežino so si dopoldne ogledali geologi, da bi našli mogoče nevarnosti za alpiniste in delavce. "Ugotovili smo, da na zaledni brežini ni nobenega labilnega bloka, ki bi ogrožal cesto. Na sami brežini pa so manjše skale na glinasti površini in ob dežju obstaja nevarnost, da bi padle na cesto," je povedal geolog Mihael Ribičič.
Odstranjevanja materiala s ceste se bodo delavci lahko lotili le, ko bodo dobili odobritev geologa; najprej z drobljenjem, nato z odvozom. Poskušali bodo vzpostaviti prevoznost ceste, poškodovan odsek meri 50 metrov. Popravilo otežujejo tamkajšnji električni vodi ter pokriti vodotok pod cesto.

Obseg škode bodo ugotavljali, ko bodo skale odstranjenje, več bo znano prihodnji teden, je napovedala Hergova.

Obvozi in alternative za železnice
Obstoječi obvoz bo po napovedih direkcije dodatno urejen. Na trasi iz Zagorja ob Savi proti Trbovljam bodo izvedli tudi dodatne ukrepe za zagotavljanje višje stopnje prometne varnosti, in sicer bo s semaforjem na ožini vzpostavljen izmenično enosmerni pomet.

V krožišču v Zagorju bodo postavili dodatne oznake. Za montažni most, ki ima v tem trenutku nosilnost 20 ton skupne mase, pa preverjajo možnost dodatnih ukrepov za povečanje nosilnosti za potrebe tovornega in avtobusnega prometa, ki sicer poteka po cesti, ki je zaradi podora zaprta. Na določenih odsekih bo tudi omejena hitrost.

Promet po cesti, ki povezuje tamkajšnjo železniško postajo in Trbovlje, zaradi velike gmote nasutega materiala še nekaj časa ne bo mogoč. Zato se je trboveljska občina dogovorila s podjetjema Lafarge cement in Integral Zagorje, da bodo začasno avtobusi lahko vozili do železniške postaje in Hrastnika prek dvorišča, ki je v lasti trboveljske cementarne.

Zaradi naravne nesreče, ki je krajanom Trbovelj in okoliških krajev prekinila povezavo med mestom in železniško postajo, pa so na Slovenskih železnicah mednarodnim vlakom, ki po voznem redu ustavljajo v Trbovljah, dodali postanek še v Zagorju.

Skalni podor, ne plaz
Skale so v soboto zdrsele v dolino v razdalji 300 metrov in na cesti sta poleg vsega drugega nasutega materiala dve približno dvestotonski skali. To ni plaz, temveč skalni podor. To je redkejši pojav, ki ga je izredno težko napovedati, je pa posledica večdesetletnih, celo stoletnih podnebnih dejavnikov, kot je na primer zmrzovanje vode v razpokah.
Na splošno so skalni podori v Sloveniji zaradi reliefne razgibanosti pokrajine in geološke pestrosti dejstvo, je dejal geolog z Geološkega zavoda Slovenije Jernej Jež. Podori so velikokrat vezani na potrese in vremensko dogajanje, pojavljajo se predvsem v alpskem območju, sicer pa tudi v soteskah, kot v tokratnem primeru v Trbovljah.

V Sloveniji so podorom najbolj izpostavljene Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke, saj so na teh območjih pobočni procesi najbolj pogosti. Podori pa nastajajo tudi ob strmih, skalnih robovih vzdolž sotesk ali robov planot. Primer skalnega podora v soteski reke je tudi aktualni podor v Trbovljah, je pojasnil Jež.

Velikokrat so skalni podori povezani s potresi, kar se je v Sloveniji pokazalo na Bovškem. Na podore pa vplivajo tudi dolgotrajne padavine, ki zamakajo kamnine in pospešijo odpiranje razpok, pa tudi menjavanje ekstremnih vremenskih pojavov, pojasnjuje Jež in dodaja, da je sanacija podorov odvisna od terena, velikosti dogodka in obsega škode.
Človek na skalne podore po njegovih besedah niti nima velikega vpliva, razen če z umeščanjem objektov posega neposredno v strme skalne odseke. Zato na Geološkem zavodu Slovenije poseben poudarek namenjajo zaščitnim ukrepom, med katere spada izdelovanje opozorilnih kart.