Foto: Reuters
Foto: Reuters

Svet EU-ja in Evropski parlament sta se začasno dogovorila o ambicioznejših sektorskih ciljih glede obnovljivih virov energije v prometu, industriji, stavbah ter na področju daljinskega ogrevanja in hlajenja. Namen teh podciljev je pospešiti vključevanje obnovljivih virov v panoge, kjer ta proces teče počasneje, so sporočili iz Bruslja. Začasni politični dogovor bosta morala zdaj Svet EU-ja (države članice) in Evropski parlament potrditi še uradno.

Na področju prometa lahko skladno z začasnim sporazumom članice sicer izbirajo med zavezujočim ciljem 14,5-odstotnega zmanjšanja toplogrednih plinov v prometu do leta 2030 ali pa zavezujočim ciljem vsaj 29-odstotnega deleža obnovljivih virov v končni porabi energije v prometu do leta 2030.

Sorodna novica V Sloveniji lani še vedno prenizek delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov

Začasni sporazum določa tudi zavezujoč kombinirani podcilj 5,5-odstotne rabe naprednih biogoriv in obnovljivih goriv nebiološkega izvora v deležu obnovljive energije v prometnem sektorju. Znotraj tega cilja obstaja minimalna zahteva po enoodstotnem deležu obnovljivih goriv nebiološkega izvora v deležu obnovljivih virov energije, dobavljenih prometnemu sektorju.

Glede industrije začasni dogovor predvideva, da bo ta letno dvignila rabo obnovljivih virov energije za 1,6 odstotka. Pogajalci so se strinjali, da bi moralo do leta 2030 42 odstotkov vodika, ki se uporablja v industriji, izvirati iz obnovljivih goriv nebiološkega izvora, do leta 2035 pa naj bi se ta delež povečal na 60 odstotkov.

Začasni sporazum krepi tudi trajnostna merila za uporabo biomase za energijo in vključuje ukrepe za pospešitev postopkov pridobivanja dovoljenj za projekte obnovljivih virov energije. Pospešitev projektov je pomembna tudi v luči evropskega načrta za neodvisnost od ruskih fosilnih goriv.

Slovenija sicer lani že drugič zaporedoma ni dosegla zadanega cilja – 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije.