Zakon o državnem tožilstvu je državni zbor sprejel z 44 glasovi za in 32 glasovi proti izmed 78 prisotnih poslancev. Še pred tem so v drugi obravnavi zavrnili vseh pet dopolnil največje opozicijske stranke. Ena temeljnih usmeritev zakona je po besedah predlagatelja pregon organiziranega kriminala - tudi s pomočjo ustanovitve posebnega tožilstva. Opozicija že dlje časa opozarja na po njihovem mnenju povečan vpliv politike na račun stroke.

Slovenija priznala Južni Sudan
Po končani redni so na izredni seji poslanci soglasno z 69 glasovi za sprejeli sklep o priznanju države Južni Sudan kot samostojne in neodvisne, 54. države na afriški celini.

Škrlec o odmiku od politike kadrovanja
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec je v imenu predlagateljev zakona o državnem tožilstvu uvodoma povedal, da zakon postavlja organizacijski okvir za boj proti najhujšim oblikam kriminala, predvsem proti gospodarskemu kriminalu. Po njegovih besedah zakon prinaša celovito reorganizacijo tožilske organizacije, vendar ohranja njegovo vlogo centralnega organa v kazenskem pregonu.
Po njegovih besedah bo zakon, katerega cilj je zagotoviti samostojnost tožilstva, z vzpostavitvijo politike pregona omogočil tožilstvu predvsem osredotočanje na prednostne naloge. Tožilstvo bo z novim zakonom podvrženo tudi zunanjemu nadzoru državnega sveta, za učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala pa naj bi poskrbelo novo specializirano tožilstvo. Dodal je še, da zakon prinaša odmik politike od kadrovanja v tožilstvu.

Gorenak: Samostojnost s politiko. Videosmešnica.
Kot je v obrazložitvi predlaganih dopolnil SDS-a dejal poslanec Vinko Gorenak, je to zakon absurda. "Ministrstvo za pravosodje v nedogled ponavlja: Samostojnost, samostojnost, samostojnost ... A v državnotožilski svet, v katerega po obstoječi ureditvi politika oz. minister od devetih članov imenuje le enega, bo po novem politika imenovala kar pet članov od devetih," je zatrdil Gorenak. Enega predstavnika tako imenuje minister, štiri predsednik republike, manjšino - le štiri - pa stroka v imenu tožilske organizacije. "To je za videosmešnico," je izjavil poslanec SDS-a.

"Minister lahko kateremu koli tožilcu reče 'ne'"
Tak svet bo sicer na videz demokratičen, saj bo z dvetretjinsko večino imenoval nove tožilce. "A minister lahko po novem reče 'njet'," je protestiral Gorenak. Sam, brez obrazložitve, lahko ustavi imenovanje katerega koli tožilca. Dotaknil se je tudi državnega tožilskega reda. Tega trenutno predlaga državno tožilstvo, minister pa ga izda, "da štempelj", se je izrazil Gorenak. Po novi ureditvi pa ga bo napisal in izdal minister, tožilski svet pa bo imel pravico podati nezavezujoče mnenje.

Njegov strankarski kolega Jože Jerovšek je prav tako zatrdil, da bo državnotožilski svet strogo politično sestavljen, zato njegovo mnenje, ki ga bo podal k politiki pregona, ne bo strokovno. Glede politike pregona, ki jo bo sprejemal generalni državni tožilec, je še dejal, da lahko ta pripelje do podobnega stanja, kot je bilo v prejšnjem sistemu, ko so sodniki dobivali naročila SDV-ja, da ustavijo postopek. "V skrajni posledici lahko dobimo stanje kot v letu 1945, ko se je kreirala politika pregona, ki je bila nedemokratična," je izpostavil.

Juri: Tajkunom se tresejo hlače
Franco Juri (Zares) je dejal, da varovalke v zakonu ne dopuščajo skoraj nobenega vpliva na delovanje tožilstva. Dodal je, da depolitizacija tožilstva verjetno moti SDS, "saj vemo, kako je bilo tožilstvo uporabno pod politično taktirko, zdaj pa vidijo, da se stvari spreminjajo". Zatrdil je, da je celoten zakon priložnost, da se tožilstvo postavi na strokovne temelje. "Vse gre v smeri preganjanja gospodarskega kriminala. S takim zakonom o tožilstvu se lahko tresejo hlače tajkunom," je sklenil.
Lavtižar Bebler: Gorenak noče razumeti
SD-jeva poslanka Darja Lavtižar Bebler je poudarila, da je ta zakon le eno torišče vprašanja kaznivega dejanja in ga je treba gledati v sotvarju vse preostale področne zakonodaje (zakon o sodniški službi, o kazenskem postopku, kazenski zakonik), ki se tudi prenavlja. Po njeni oceni opozicijski razpravljavci zakon namenoma berejo zlonamerno in "nočejo razumeti" njegove vsebine.
Novosti zakona: politika pregona in 12. tožilstvo
Če so tožilci pri pregonu klasičnega kriminala uspešni, je drugače pri pregonu gospodarskega kriminala in korupcije, kjer bi si želeli boljše rezultate, ugotavljajo predlagatelji zakona, saj sta bila lani zaradi korupcije obsojena le dva človeka.

Novi zakon naj bi okrepil delovanje tožilstva predvsem na tem področju - med drugim tako vzpostavlja 12. tožilstvo, ki ga bodo sestavljali tožilci iz zdajšnje skupine za pregon organiziranega kriminala, skupina pa bo še enkrat večja kot do zdaj.

Med drugimi novostmi, ki jih uvaja predlagani zakon, je tudi to, da bo moral vsakokratni generalni državni tožilec sprejeti politiko pregona in v njej navesti prednostne naloge tožilstva. To politiko pregona bo nato moral potrditi (spremenjen) državnotožilski svet, ki pa bo imel še eno pomembno kadrovsko pristojnost - imenoval bo vodje okrožnih tožilstev.

Na dnevnem redu trije zakoni ...
Zeleno luč za tretjo obravnavo so poslanci dali noveli zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnost. Soglasno - s kar 80 glasovi za - je DZ sprejel zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. O noveli zakona o zaposlitveni rehabilitaciji invalidov bodo s tretjo obravnavo odločali na naslednji seji DZ-ja.