Dogajanje v Izraelu in Palestini po 7. oktobru, ko je oboroženo krilo palestinskega gibanja Hamas napadlo jug Izraela, ta pa je začel izvajati obsežne napade na Gazo, je sprožilo različne odzive. Medtem ko so zahodni voditelji zaradi 1200 ubitih izraelskih civilistov in vojakov ter več kot 200 ugrabljenih talcev povsem nedvoumno in odločno podprli Izrael v njegovi "pravici do samoobrambe" na območju pod njegovo 56-letno okupacijo, so številni strokovnjaki in organizacije, ki delujejo na področju mednarodnega prava in človekovih pravic, tudi ZN, od samega začetka operacij v Gazi opozarjali na zločine, ki jih tam izvaja izraelska vojska. Razdejanje in število ubitih, ki jih je že v prvih dneh napadov, ki neprekinjeno trajajo že skoraj mesec in pol, povzročil Izrael, sta izzvala tudi številne očitke o genocidu v Gazi oziroma svarila, da obstaja resno tveganje zanj.

Že 15. oktobra, dober teden po začetku napadov, je več kot 800 mednarodnih strokovnjakov s področja mednarodnega prava ter študij genocida in holokavsta objavilo izjavo, v kateri so opozorili na "možnost, da izraelske sile zoper Palestince v Gazi izvajajo genocid". "Tega ne počnemo lahkotno, saj se zavedamo teže zločina, a resnost trenutnega položaja to zahteva," so nadaljevali. Izjava je bila objavljena v času, ko je bilo v Gazi ubitih okoli 2300 ljudi, od tega 724 otrok, ranjenih pa jih je bilo približno 9000. Ob velikem številu ubitih in ranjenih je Izrael že takrat uničil številne soseske ter ubil celotne razširjene družine, zoper vseh 2,3 milijona prebivalcev 365 kvadratnih kilometrov velikega območja pa uvedel popolno blokado oziroma obleganje.

Sorodna novica Direktorica UNRWA: Česa takšnega v Gazi še nismo videli, povsod je kaos, obup, strah

V tednih po objavi izjave pa se je "resnost položaja" močno povečala. Število žrtev je preseglo 11.000, ubitih otrok je več kot 4500, z uničenih domov je pregnanih 1,6 milijona ljudi, Gaza je povsem razdejana in odrezana od sveta. Ob tem je bilo ubitih tudi skoraj 200 zdravstvenih delavcev, 102 pripadnika osebja ZN-a in 42 novinarjev in medijskih delavcev. Uničena je polovica civilne infrastrukture, vključno z več kot 40.000 stanovanjskimi enotami, pa tudi bolnišnice, šole, mošeje, pekarne, vodovodne cevi, kanalizacija in električno omrežje.

Večkrat, natančneje 19. oktobra ter 2. in 16. novembra, je na nevarnost genocida v Gazi opozorila tudi skupina neodvisnih strokovnjakov Združenih narodov, posebnih poročevalcev za različna področja, od pravice do hrane in vode do človekovih pravic notranje razseljenih ljudi, položaja človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih in sodobnih oblik rasizma in rasne diskriminacije. "Prepričani smo, da palestinskemu ljudstvu grozi resna nevarnost genocida," so zapisali strokovnjaki, ki so poudarili, da so za preprečevanje genocida odgovorni tudi Izraelovi zavezniki. V zadnji izjavi, objavljeni v četrtek, so strokovnjaki ZN-a izrazili "globoko pretresenost", ker vlade ne upoštevajo njihovih opozoril. "Močno smo zaskrbljeni zaradi podpore določenih vlad izraelski strategiji vojskovanja proti obleganemu prebivalstvu Gaze in nezmožnosti mednarodnega sistema, da se mobilizira za preprečitev genocida," so zapisali.

Kaj določa pristojna konvencija

Zakonski okvir za ugotavljanje genocida določa Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948, ki je začela veljati čez tri leta. Konvencija v drugem členu pojasnjuje, da se "kot genocid razume katero koli od spodaj navedenih dejanj, storjenih z naklepom, da se popolnoma ali delno uniči nacionalna, etnična, rasna ali verska skupina kot taka". Glede na omenjeni člen so ta dejanja:

a) ubijanje članov skupine,
b) povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb članom skupin,
c) namerno ustvarjanje razmer za življenje za skupino, katerih namen je povzročiti njeno popolno ali delno fizično uničenje,
d) vsiljevanje ukrepov z namenom preprečevanja rojstev v skupini,
e) prisilen prenos otrok iz skupine v drugo skupino.

"Učbeniški primer genocida"

Medtem ko omenjena izjava (z dne 15. oktobra) govori o "možnosti genocida", je šlo več njenih podpisnikov korak dlje in opozorili so, da se genocid v Gazi že dogaja. Raz Segal, izraelski zgodovinar z ameriške univerze Stockton, profesor na področju holokavsta in genocida, je izraelski napad na Gazo označil za "učbeniški primer genocida, ki se odvija pred našimi očmi". Po njegovi oceni s sredine oktobra dejanja Izraela izpolnjujejo prve tri točke 2. člena konvencije o genocidu.

Konec oktobra je na "učbeniški primer genocida" opozoril tudi direktor newyorškega urada Visokega komisarja ZN-a za človekove pravice Craig Mokhiber, ki je zaradi nemoči ZN-a protestno odstopil. "Spet opazujemo genocid, ki se odvija pred našimi očmi, zdi pa se, da je organizacija, ki ji služimo, nemočna, da bi ga ustavila," je zapisal v odstopni izjavi, ki jo je poslal visokemu komisarju Volkerju Türku.

Opozoril je, da ZN-u ni uspelo preprečiti prejšnjih genocidov nad Tutsiji v Ruandi, Bošnjaki v Bosni in Hercegovini, Jazidi v iraškem Kurdistanu in Rohingi v Mjanmaru. "Visoki komisar, spet nam ne uspeva," je zapisal.

"Trenutni pokol palestinskega ljudstva, ki izvira iz etnonacionalistične kolonialno-naseljenske ideologije in pomeni nadaljevanje večdesetletnega sistematičnega preganjanja in čiščenja, temelječega povsem na njihovem statusu kot statusu Arabcev, ne pušča prostora za dvom," je zapisal.

"To je učbeniški primer genocida," je dodal Mokhiber, ki je za ZN delal od leta 1992, in opozoril na sokrivdo ZDA, Združenega kraljestva in velikega dela Evrope.

Govorili smo z dvema podpisnikoma izjave o možnosti genocida z dne 15. oktobra. Profesorico antropologije in članico svetovalnega odbora Centra za študije holokavsta, genocida in zločinov proti človečnosti Mestne univerze v New Yorku Victorio Sanford smo vprašali, ali je ocena o učbeniškem primeru genocida v Gazi pretirana. "Ne mislim, da je pretirana," je odgovorila in opozorila na vsebino 2. člena pristojne konvencije. Kot je poudarila, se vse, kar določajo prve tri točke člena, v Gazi vsekakor dogaja, po njenem mnenju pa je izpolnjen tudi kriterij iz četrte točke, ki govori o ukrepih za preprečevanje rojstev v skupini. Ta ukrep je na primer bombardiranje bolnišnic, v katerih ženske rojevajo, je dejala, pri tem pa je poudarila, da ni potrebno, da so izpolnjeni vsi ti pogoji. Kot navaja konvencija o genocidu, ga predstavlja katero koli od naštetih dejanj.

Tudi Steven Carr, direktor Inštituta za študije holokavsta in genocida na ameriški Univerzi Purdue, ne misli, da je ocena o "učbeniškem primeru genocida" v Gazi pretirana, a je glede uporabe te oznake vendarle bolj omahljiv. "Rekel bi, da ima oznaka genocid v tem konkretnem primeru le omejeno moč. Mislim, da je za številne v Izraelu in v judovski skupnosti poenostavljena uporaba izraza genocid globoko žaljiva in vznemirjajoča. Številni antisemiti po svetu bodo dejanja Izraela hitro enačili z dejanji nacistične Nemčije zoper Jude. To se tudi meni osebno zdi žaljivo. Po drugi strani pa v arabskem svetu in med Palestinci obstaja izjemen strah, trpljenje in smrt in številni, ki so povsem legitimno naklonjeni palestinskemu boju in palestinskim civilistom, ki niso povezani s Hamasom, ne razumejo, zakaj je tako malo odgovornosti za vojne zločine in kršitve človekovih pravic, ki se po mojem mnenju zdaj odvijajo v Gazi."

Široko razširjen "genocidni jezik"

Konvencija o genocidu ne določa samo dejanj, ki predstavljajo genocid, ampak govori tudi o naklepu, s katerim so storjena. "Letvica za določitev genocida je bila namerno postavljena visoko. Obstaja razlika med vojnimi zločini, množičnimi grozodejstvi in genocidom. Ta razlika pa se vrti okoli naklepa. Definicija genocida je zelo jasna, vprašanje pa je, kaj pomeni naklep," je dejal Carr. Sanford ima glede naklepa manj dvomov. "Naklep bi bil lahko težko dokazljiv, če izraelski voditelji ne bi uporabljali genocidnega jezika," je dejala.

Sorodna novica Kaj nam pomenijo besede, ko govorimo o Izraelu/Palestini?

Izjava, ki sta jo oba podpisala, navaja številne primere izjav izraelskih predstavnikov, tudi neposredno dehumanizirajočih, ki kažejo na "potencialno genocidni naklep" izraelskih napadov na Gazo. Izraelski minister za obrambo Joav Galant je 9. oktobra v kontekstu napovedi popolnega obleganja Gaze in vseh njenih prebivalcev tako dejal, da se borijo proti "človeškim živalim". Pozneje je dodal, da je za izraelsko vojsko "ukinil vse omejitve" in da Gaza "ne bo več takšna, kot je bila. Vse bomo uničili." Galant ni edini, ki je za Palestince uporabil izraz "človeške živali". To je 10. oktobra storil tudi vodja Cogata, organa izraelske vojske, ki odreja palestinske civilne zadeve, Gasan Alian. V sporočilu prebivalcem Gaze je dejal: "Človeške živali morajo biti kot take obravnavane. Ne bo elektrike, ne bo vode, samo uničenje bo. Želeli ste pekel, dobili boste pekel." Istega dne je tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari priznal načrtno uničujočo naravo izraelskega bombardiranja Gaze, ko je dejal, da je "poudarek na škodi, ne natančnosti".

Predsednik Izraela Izak Hercog je med drugim okrivil vse prebivalce Gaze, polovica le-teh pa so otroci. "Celotno ljudstvo je odgovorno. Retorika o tem, da se civilisti niso zavedali, da niso vpleteni, ni resnična. Absolutno ni resnična," je dejal. Pozneje je Hercog na vztrajanje novinarja, ali je s tem dejal, da so civilisti v Gazi legitimne tarče izraelske vojske, to sicer zanikal.

O tovrstnem diskurzu v Izraelu je pisal tudi New York Times, ki je poudaril, da ga ne uporabljajo le politiki, ampak tudi novinarji, upokojeni generali in slavne osebnosti. Kot so poročali, je bilo po 7. oktobru v objavah na družbenem omrežju X (nekdanji Twitter) v hebrejščini okoli 18.000 pozivov k temu, da se Gaza "zravna z zemljo", "izbriše" ali "uniči". Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir, leta 2007 v Izraelu obsojen podpiranja teroristične organizacije, je v intervjuju na televiziji dejal, da bi moral biti vsak, ki podpira Hamas, "eliminiran". Izraelski minister za dediščino Amihaj Elijahu je celo dejal, da ni izključena možnost uporabe jedrske bombe (Izrael ima jedrski arzenal) v Gazi ter da tam ni nikogar, ki ne bi veljal za borca. Minister za kmetijstvo Avi Dihter pa je odkrito priznal, da je namen izraelskih operacij v Gazi sprožiti množično razselitev Palestincev. "Zdaj izvajamo nakbo v Gazi," je dejal. Nakba (katastrofa po arabsko) je palestinski izraz za izgon 750.000 Palestincev z njihovih domov ob nastanku Izraela leta 1948 in uničenje več kot 500 palestinskih vasi na ozemlju, na katerem je nastala ta država.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je pred kopensko invazijo v Gazi skliceval celo na Biblijo in spomnil na zgodbo o ljudstvu Amalek, pri čemer je napeljeval na božjo zapoved popolnega uničenja tega ljudstva, vseh moških, žensk, otrok in dojenčkov.

Vzporednice z genocidom v Gvatemali

Victoria Sanford, preučevalka genocida v Gvatemali nad staroselskimi skupnostmi v osemdesetih letih 20. stoletja, je opozorila, da je "genocidni jezik v Gvatemali enak jeziku, ki ga zdaj Izraelci uporabljajo glede Gaze". "Efraín Ríos Montt, ki je bil diktator leta 1982, na vrhuncu genocida, je med srečanjem z Ronaldom Reaganom v ZDA na vprašanje novinarja glede kampanje požgane zemlje, kakor se je genocid imenoval, odgovoril, da ne izvajajo kampanje požgane zemlje, ampak kampanjo požganih komunistov." Kar je s tem povedal, je, da ne pobijajo ljudi, ampak komuniste, je pojasnila.

Kot je dodala, je gvatemalska vojska pripadnike staroselskega ljudstva Ixil, žrtve genocida, označevala za "ščurke". "Ko imamo tako visokega predstavnika, ki Palestince označi za živali, je to genocidni jezik. Tega nismo videli le v Gvatemali, ampak tudi v Ruandi, kjer so Hutujci Tutsije imenovali ščurki," je dejala.

Izraelske sile so v Gazi po podatkih tamkajšnjih zdravstvenih oblasti, ki jih navaja ZN, od 7. oktobra do 10. novembra ubile več kot 11.000 ljudi, od tega najmanj 4506 otrok in 3027 žensk (skupaj 68 odstotkov vseh potrjeno mrtvih). Ob tem je pogrešanih še okoli 1500 otrok, ki so predvidoma pod ruševinami. "Na osnovi izkušenj pri dokumentiranju genocida v Gvatemali lahko povem, da smo ugotovili ponavljanje enakega nasilja zoper civilne skupnosti, vključno z ženskami in otroki. Rada bi dodala, da je genocid spolno zaznamovano grozodejstvo, grozodejstvo, katerega namen je izničiti reproduktivne zmožnosti neke skupnosti. Če ste v enem mesecu ubili več kot 10.000 civilistov, od tega najmanj 4000 otrok, uničujete reproduktivne zmožnosti, saj so ti otroci prihodnost tega ljudstva." Po njenih besedah je vrhunec genocida v Gvatemali pomenila ravno preusmeritev pobijanja z moških na ženske in otroke.

Sogovornica je še opozorila, da se v Gazi dogaja enako, kot se je v Gvatemali, kjer je vojska vsem pripadnikom ljudstva Ixil očitala naklonjenost Gverilski vojski revnih (EGP), s čimer so politično ideologijo pripisali tudi otrokom. "In če zdaj pravijo, da vsi Palestinci podpirajo Hamas, pripisujejo politično ideologijo tudi otrokom. To pa je z moralnega vidika povsem narobe. Otrok ne smeš ubijati. Če pa to počneš množično in zoper določeno skupnost, je to genocid," je dejala.

Pripisovanje politične ideologije žrtvam je Victoria Sanford razložila s tem, kaj 2. člen konvencije o genocidu določa oziroma česa ne. Kot je spomnila, je avtor konvencije, poljski odvetnik Raphael Lemkin, med skupine, omenjene v 2. členu, sprva vključil tudi politične, a je bilo to pred podpisi odstranjeno, glavne pobudnice za odstranitev pa so bile Sovjetska zveza in ZDA. "Ljudje, ki izvajajo genocid, se zavedajo, kaj ta člen pravi, zato skušajo žrtvam pripisati politično ideologijo," je pojasnila.

Glede ugotavljanja naklepa je sogovornica, ki je v sodnem primeru o genocidu v Gvatemali tudi pričala, dejala, da konvencija o genocidu sicer ne pojasni, kaj točno predstavlja naklep, a da je na osnovi primera o genocidu proti gvatemalskim generalom pred španskim sodiščem in primera proti Ríosu Monttu lahko reči, da je ugotoviti naklep v primeru genocida tako kot v primeru umora. Pomembno je namreč ugotoviti, da je bilo to načrtno dejanje. Navedla je, da je Ríos Montt rekel, da ribam odvzemajo vodo, pri čemer so bile ribe gverilci, voda pa ljudje. "Načrtno so napadali ljudi. To se dogaja tudi v Gazi. Tarče so šole, bolnišnice, ženske, otroci. To niso naključne, slučajne eksplozije, ampak načrtna bombardiranja, za katera so bili izdani ukazi. Poveljniška odgovornost pa kaže na naklep."

Obleganje in blokada Gaze kot oblika "počasnega" genocida

Izrael v Gazi ne izvaja le neposrednih pobojev civilistov, ampak oblega celotno prebivalstvo tega okupiranega območja, kar onemogoča dobavo tudi najosnovnejših dobrin, kot so hrana, voda, zdravila, elektrika, gorivo. To je oblika kolektivnega kaznovanja in predstavlja vojni zločin. Victoria Sanford je pojasnila, zakaj meni, da je obleganje Gaze oblika genocida. "Če ljudem odrekate dostop do hrane, vode in zdravstvenih potrebščin, to spada pod točko (c) 2. člena, torej 'namerno ustvarjanje razmer za življenje za skupino, katerih namen je povzročiti njeno popolno ali delno fizično uničenje', ob tem pa, če ne zagotavljate dovolj hrane in vode, vsiljujete ukrepe, namenjene preprečevanju rojstev v tej skupini."

"Kaj nam kaže primer genocida v Gvatemali? Kaj se zgodi, ko so ženske, ki dojijo, lačne in žejne? Kaj se zgodi njihovim telesom? Mleka jim zmanjka in njihovi dojenčki umrejo. Ne morem vam povedati, koliko žensk, ki so preživele pokole in se leta skrivale v gorah, kjer so bile tarče napadov vojske, mi je povedalo zgodbe o umiranju svojih otrok, saj jih niso mogle dojiti," je dodala. Opozorila o genocidu v Gazi pa se niso pojavila s trenutnim izraelskim napadom. Ko je Izrael zoper Gazo leta 2007 uvedel blokado, jo je nekdanji poročevalec ZN-a za človekove pravice na palestinskih ozemljih Richard Falk označil za "uvod v genocid", drugi strokovnjaki so svarili pred "počasnim genocidom".

Ključna vloga Mednarodnega kazenskega sodišča

Konvencija o genocidu ne določa natančno, katera institucija naj preganja ljudi, osumljene odgovornosti za genocid. V 6. členu piše, da se lahko tem ljudem sodi bodisi na sodišču države, na ozemlju katere se je genocid zgodil, bodisi na kakšnem mednarodnem kazenskem sodišču, ki je pristojno za to. Takšno sodišče je Mednarodno kazensko sodišče (MKS) v Haagu, ki mu pristojnost glede tega vprašanja dodeljuje 6. člen Rimskega statuta, mednarodnega sporazuma, sprejetega leta 1998, na podlagi katerega je leta 2002 sodišče začelo delovati. Omenjeni člen je identičen 2. členu konvencije o genocidu iz leta 1948.

Zoper Izrael je bilo zaradi suma genocida pred MKS-jem sproženih več primerov. Tri palestinske organizacije za zaščito človekovih pravic, Al Hak, Al Mezan in Palestinski center za človekove pravice, so 8. novembra vložile tožbo, v kateri MKS pozivajo, naj sproži preiskavo zoper Izrael zaradi "apartheida" in "genocida" ter naj izda naloge za aretacijo izraelskih voditeljev, predsednika Hercoga, premierja Netanjaha in obrambnega ministra Galanta.

Organizacije MKS pozivajo, naj v svojo že obstoječo preiskavo o vojnih zločinih vključi tudi obleganje Gaze, prisilno razselitev njenega prebivalstva, uporabo kemičnega orožja in zanikanje nujnih potrebščin. Odvetnik omenjenih organizacij Emmanuel Daoud je navedel primer ruskega predsednika Vladimirja Putina, zoper katerega je MKS marca letos izdal nalog za aretacijo. Kot je dejal Daoud, "v mednarodnem pravosodju ni prostora za dvojna merila", je poročala Al Džazira. Spomnimo, predsednik ZDA Joe Biden je že mesec in pol po ruskem napadu na Ukrajino februarja lani tamkajšnja dejanja Rusije označil za genocid, česar pri izraelskih napadih na Gazo kljub ogromnemu številu žrtev ni storil.

13. novembra pa se je na MKS obrnila tudi skupina odvetnikov, ki zastopajo palestinske žrtve izraelskih napadov na Gazo. Trdijo, da so izraelska dejanja zločin genocida. Francoski odvetnik Gilles Devers je dejal, da so izpolnjena vsa merila za genocid. V svoji tožbi se sklicujejo na primera genocida v Srebrenici in Ruandi.

MKS je leta 2021 sprožil uradno preiskavo zločinov, storjenih na ozemlju Palestine, ki je pogodbenica MKS-ja, medtem ko Izrael tega ni storil. "Če MKS ne bo storil ničesar, bo to pomenilo njegov konec," je dejal odvetnik Devers. Medtem ko MKS-ju številni očitajo zavlačevanje v odzivu na zločine, storjene v Palestini, ameriška profesorica Sanford poudarja pomen sodišča. "Mislim, da je MKS izjemno pomemben. MKS je postavil nove standarde na področju razumevanja zločina genocida. Množična posilstva žensk so na primer zdaj vključena v pravno razumevanje genocida, medtem ko včasih niso bila, kar je posledica sojenj srbskim častnikom."

Na Mednarodno kazensko sodišče so se z obtožbo o genocidu, in sicer zoper Hamas, obrnile tudi družine devetih izraelskih žrtev Hamasovega napada na začetku oktobra. Družine sodišče pozivajo tudi k pregonu gibanja zaradi vojnih zločinov ter k izdaji mednarodnih nalogov za aretacijo njegovih voditeljev, je 3. novembra dejal odvetnik družin Francois Zimeray. Kot je pojasnil, so predmet pritožb civilne žrtve.

Carr z Univerze Purdue je medtem opozoril, da mora odločitev, da nekaj je genocid, imeti resne posledice. "Glede na stanje razklanosti v politiki nisem prepričan, da bi bile te posledice tako resne in učinkovite, kot bi morale biti. Predstavljajte si, kakšna katastrofa bi bila, če bi ugotovili, da se dogaja genocid, a kljub temu nihče ne bi ukrepal. To bi bilo grozljivo, saj bi pomenilo, da postane ta primer neukrepanja referenca, na katero bi se lahko sklicevali ob drugih primerih priznanja genocidov."

Konvencija o genocidu ne predvideva le kaznovanja odgovornih za genocid, ampak tudi kaznovanje vseh, ki pri genocidu sodelujejo oziroma k njemu pozivajo oziroma hujskajo, pa naj bodo to voditelji držav, javni funkcionarji ali navadni državljani. Victoria Sanford je poudarila dolžnost vseh držav glede tega vprašanja. "Najmanj, kar države morajo narediti, je, da ne sodelujejo pri genocidu. Poglejmo tako, če nekdo mori, posameznik pa temu človeku dobavlja orožje in pravno kritje za njegove umore, so to pomoč in napeljevanje, zarotništvo za izvajanje umorov in oviranje pravice. Pri genocidu se dogaja vse to, a na večji ravni. Genocid je umor na steroidih." Dodala je, da bi razsodba o genocidu odprla pot za civilno tožbo za odškodnino od držav, ki bi pri genocidu sodelovale.

Preprečevanje, kaznovanje, ustavitev

"Vsi ti dokumenti o človekovih pravicah so po eni strani ambiciozni, a so orodje za izgradnjo boljšega, moralnejšega sveta, v katerem se priznava vladavina prava, ta pa velja enako za vsa človeška bitja. Ti dokumenti, recimo Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, od nas zahtevajo, da vse ljudi priznamo kot take. Če jih začnemo deliti na osnovi etnične pripadnosti, rase ali religije in jih zaradi tega ubijamo, izvajamo genocid," je še pojasnila profesorica Sanford in opozorila, da konvencija govori o preprečevanju in kaznovanju genocida, a da obstaja še tretja stvar, in sicer ustavitev genocida, ki traja.

Strokovnjaki ZN-a so v četrtek opozorili, da ima mednarodna skupnost "dolžnost preprečiti grozodejstva, vključno z genocidom, in da mora nemudoma razmisliti o vseh diplomatskih, političnih in gospodarskih ukrepih v ta namen". Članice ZN-a in ZN kot celoto so pozvali k takojšnjemu ukrepanju.