Za Financial Times je Scheffer povedal, da znotraj zveze Nato ne bi smelo biti ločevanja na ligo A in B, na tiste, ki bi jih predlagana protiraketna zaščita zajela, in tiste, ki jih ne bi.

"Nedeljivost varnosti je vodilno načelo," je dodal vodja zavezništva, ki je prepričan, da glede na raketne poskuse Severne Koreje in izjave Irancev grožnja o nevarnosti napada obstaja. Po prepričanju de Hoopa Schefferja so študije teoretično potrdile, da bi protiraketni ščit zmanjšal ranljivost skoraj celotne Evrope, z izjemo jugovzhoda, ki bi potreboval dodaten sistem zaščite zaradi svoje bližine Iranu.

Potrebna je še politična razprava
Po predvidevanji evropskih obveščevalnih služb naj bi bil Iran do leta 2015 sposoben izdelati medcelinske balistične rakete, zato načrtovani zagon protiraketne obrambe na Poljskem in Češkem leta 2011 ne bi bil prezgoden. De Hoop Scheffer je k temu dodal, da je potrebna le še "politična razprava" oz. "razprava o tem, kdo bo kaj plačal".

De Hoop Scheffer zavrača očitke Rusije
Postavitvi protiraketnega ščita na Češkem in Poljskem še posebej ostro nasprotuje Rusija, zaradi česar poteka v Evropi vroča razprava. Generalni sekretar Nata nasprotovanje Rusije zavrača: "Ni treba, da ste tehnološki genij ali Einstein, da bi razumeli, da to nikakor ne more biti uperjeno proti Rusiji in da ne more zmanjšati njihove sposobnosti prvega napada."