Voditelji sindikatov grozijo, da bi lahko na ulice odšlo 6,2 milijona zaposlenih v javni upravi in protestiralo proti predlogom pokojninske reforme. Prvi shod je napovedan za 30. junij, ko naj bi stavkalo 750.000 učiteljev in javnih uslužbencev, toda premier Cameron sporoča, da ni razloga za popuščanje.

Poslanci britanskega parlamenta so v ponedeljek zvečer v drugem branju s prepričljivo večino 70 glasov podprli vladne predloge pokojninske reforme, po katerih bo delovna doba Britank najdaljša v Evropi, nova pokojninska reforma pa bo doletela vse, ki so bili rojeni po letu 1953, je iz Londona za Radio Slovenija poročala Nina Kojima. V skladu s postopnim podaljševanjem delovne dobe bodo ženske že v tem desetletju delale do 66. leta in moški do 68. leta.

Cameron je pojasnil, da trenutni pokojninski sistem ni več vzdržen, saj ljudje živijo dlje. Sindikati, ki so že tako nezadovoljni z vladnimi varčevalnimi ukrepi, s katerimi naj bi zmanjšali proračunski primanjkljaj, zatrjujejo, da bodo zdaj ljudje delali več in tudi plačevali višje prispevke za pokojnine, ki pa bodo manjše.

Za zdaj brez protestov
Veliki Britaniji je bilo do zdaj prizanešeno z množičnimi protesti, ki so jim bili priča v nekaterih evropskih državah, kjer se spopadajo z visokim proračunskim primanjkljajem, vendar poznavalci opozarjajo, da se to lahko spremeni zaradi šibke gospodarske rasti, visokih davkov, visoke inflacije in zamrznitve plač v javnem sektorju.

Sindikati grozijo, da bodo uprizorili največjo prekinitev dela po letu 1926, ko se je splošne stavke udeležilo okoli tri milijone delavcev. Premier je dejal, da pogajanja s sindikati o podrobnostih pokojninske reforme še potekajo in po njegovih besedah gre za "zlo konstruktivne pogovore". Dodal je še, da si nihče ne želi stavke, medtem ko je predlagane reforme označil za pravične.