Svojo namero je napovedalo več držav, med njimi Italija, Turčija, Malezija in Indonezija, vendar nobena še ni dala konkretne številke, koliko svojih vojakov naj bi točno prispevala. V ZN-u so upali, da bo Francija z največjim številom vojakov vodila misijo, vendar je predsednik Jacques Chirac za začetek obljubil le 200 vojakov.

"Naloge je treba natančno določiti"
Obotavljanje Francije je posledica neuspelih mirovnih misij v preteklih treh desetletjih, ko je leta 1983 v Bejrutu izgubila 58 vojakov in v 90. letih 84 vojakov v BiH-u. Chirac je generalnemu sekretarju ZN-a Kofiju Annanu dejal, da se lahko številka pozneje poveča za 1.700 vojakov, a le po tem, ko bodo točno določene njihove naloge v tej državi.

ZN namerava v dveh tednih na jug Libanona poslati 3.500 vojakov, skupaj pa naj bi bilo na tem območju 15.000 pripadnikov stabilizacijskih enot v okviru misije ZN-a Unifil. Pridružili se bodo 15.000 enotam libanonske vojske, ki naj bi prevzele nadzor nad razmerami v tem delu države, ki je bil do zdaj v rokah Hezbolahovih privržencev.

Prve enote libanonske vojske so že prečkale reko Litani in tako začele namestitev na jugu države, kot predvideva resolucija ZN-a. Po poročanju očividcev so se proti jugu zgodaj zjutraj valile dolge kolone vojaških tovornjakov, oklepnikov, transporterjev in terenskih vozil. Od izraelske meje so oddaljeni manj kot 20 kilometrov.

Konec zračne blokade Libanona
Prvič po petih tednih in štiri dni po razglasitvi premirja med Izraelom in Hezbolahom bodo v Bejrutu odprli mednarodno letališče. Z odprtjem bejrutskega letališča se bo tako končala izraelska zračna blokada Libanona, medtem ko še naprej ostaja morska blokada.

Steze bejrutskega letališča so bile prve tarče napadov izraelskih letal dan po tem, ko je Hezbolah na severu Izraela ugrabil dva izraelska vojaka. Kasneje so bombardirali še cisterne za gorivo, trenutno pa je za polete usposobljena le ena izmed treh stez. Med ofenzivo so na letališču lahko pristajala le letala s humanitarno pomočjo.