Odločitev za razpis denarne nagrade je sprejel svet za državno varnost, finančna sredstva pa bo omogočila država. Razpisani sta bili še dve nagradi po 250.000 evrov za podatke o Stojanu Župljaninu in Goranu Hadžiću. Prijetje Mladića in njegova izročitev haaškemu sodišču je eden glavnih pogojev za približevanje Srbije Evropski uniji.

Vodja državnega sveta za sodelovanje Srbije s haaškim sodiščem Rasim Ljajić je na vprašanje, zakaj denarna nagrada ni razpisana tudi za političnega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića, odgovoril, da Karadžić ni srbski državljan, zato ni pravne osnove. Karadžić in Mladić sta obtožena genocida zaradi pokola 8.000 Muslimanov v Srebrenici leta 1995 in smrti več kot 10.000 civilistov med 43-mesečnim obleganjem Sarajeva.

ZDA ponujajo še več
To ni prva razpisana nagrada za nekdanjim vojaškim poveljnikom bosanskih Srbov, ki je na begu že 12 let, saj Američani za njegovo prijetje ponujajo pet milijonov dolarjev. Mladić naj bi se do začetka leta 2006 skrival v Beogradu ob pomoči privržencev v vojski in varnostnih silah. Po besedah srbskega tožilca Vladimirja Vukčevića razpis nagrade ne pomeni, da se Mladić še vedno skriva v Srbiji, ampak je to znak, da obstaja politična volja za njegovo prijetje.

Tadić: Prijetje bi vplivalo na pogajanja o Kosovu
Srbski predsednik Boris Tadić je v pogovoru za avstrijski radio dejal, da bi lahko prijetje Mladića vplivalo na pogajanja med Beogradom in Prištino o prihodnjem statusu Kosova. Čeprav EU ni nikoli odkrito povezoval prijetja Mladića s statusom Kosova, je Tadić prepričan, da bi njegova izročitev haaškemu sodišču izboljšala srbska pogajalska izhodišča pri pogovorih o Kosovu in močno popravila mednarodno kredibilnost Srbije.

B. T./G. V.