Evropska unija je že v petek obljubila, da bo v misijo poslala več kot 7.000 svojih enot, irski zunanji minister Dermot Ahern je obljubil celo 8.000 do 9.000 vojakov. Največ jih bosta prispevali Francija in Italija, precejšnje prispevke pa so obljubile tudi nekatere azijske države. V ZN-u upajo, da bo enote v Libanon poslala tudi Turčija, ki je zelo pomembna zaradi svoje zgodovinske vloge in zemljepisne lege.

Jedro misije bo evropsko
Generalni sekretar ZN-a Kofi Annan, ki je sodeloval na zasedanju zunanjih ministrov petindvajseterice, je odločil, da bo misijo do februarja 2007 vodila Francija, za njo pa bo vodenje prevzela Italija. ZN namerava v Libanon poslati 15.000 pripadnikov mirovnih sil, Francija bo tja napotila 2.000 vojakov, Italija pa do 3.000.

Tretji največji evropski kontingent naj bi v Libanon poslala Španija, štel pa naj bi od 1.000 do 1.200 vojakov. Španiji sledi Poljska s skupno 500 vojaki, Belgija s 392 vojaki in Finska, ki naj bi poslala 250 vojakov. Nemčija je obljubila logistično in finančno podporo, ne pa tudi vojaških sil.

Na zasedanju so evropske države obljubile več kot polovico vojakov misije, Annan pa je predstavil načrtovani potek mirovne misije. ZN upa, da bodo prve sile prispele v Libanon že v nekaj dneh, celotna misija pa bo po pričakovanjih nameščena v dveh do treh mesecih.

Annan v Bejrut
Generalni sekretar ZN-a se bo v ponedeljek pogovarjal z libanonskimi oblastmi o namestitvi sil v Bejrutu in o ukrepih za nadzor libanonsko-sirske meje. Izrael je dejal, da se ne bo umaknil z juga Libanona, dokler na ozemlje ne bodo prišle modre čelade, Javier Solana pa je izraelsko vlado pozval, naj Libanonu umakne zračno in pomorsko blokado.