Nesreča Coste Concordie se je zgodila januarja 2012. Foto: EPA
Nesreča Coste Concordie se je zgodila januarja 2012. Foto: EPA
Schettino je bil deležen veliko kritik. Foto: EPA

Schettinu sodijo zaradi uboja iz malomarnosti, zapustitve ladje in drugih hudih zločinov, proces pa se je začel julija lani.

V noči na 13. januar 2012 je luksuzna ladja za križarjenja s 4.229 ljudmi na krovu, potem ko je kapitan skrenil z začrtane poti in ladjo pripeljal preblizu otoka Giglio, zadela v čeri in se deloma prevrnila, pri tem pa je umrlo 32 ljudi.

Kot je tožilcu Alessandru Leopizziju dejal Schettino, je ena izmed stvari, ki je šla narobe ob približevanju otoku, to, da bi moral nekdo na krovu prevzeti dolžnosti od indonezijskega člana posadke Jacoba Ruslija Bina, ki so ga premestili na mesto krmarja. Za ta korak se je odločil kapitanov namestnik Ciro Ambrosio, ki je poveljeval Concordii ob začetku manevra.

Schettino je vstopil v poveljniško sobo 11 minut pred nesrečo, formalni nadzor nad ladjo pa je dejansko prevzel pet minut pozneje, tako da je Ambrosio krmaril ladjo še nekaj časa, ko je ob njem že bil njegov nadrejeni.

Prijateljska gesta, ki se je končala usodno
Posnetki črne skrinjice so doslej pokazali, da je imel Rusli Bin, ko je Schettino prevzel nadzor nad ladjo, težave z razumevanjem njegovih ukazov. Odgovora na vprašanje, ali bi se lahko izognili nesreči, če bi krmar ravnal ustrezneje, doslej še niso našli. "Ne mislite, da mi ni bilo hudo," je še dejal 54-letni kapitan pred sodiščem v Grossetu.

Razkril je še, da se je za vožnjo v bližini otoka odločil iz treh razlogov: da bi ugodil vodji strežbe Antonellu Tievoliju, čigar sorodniki živijo na otoku, da bi izrekel čast svojemu prijatelju, upokojenemu kapitanu Mario Palumbu, in kot atrakcijo za javnost.

Bilo je mišljeno, da "zadenem tri muhe na mah", je med drugim še dejal kapitan. Kapitanovo pričanje pred sodiščem, ki izjemoma zaradi velikega medijskega zanimanja ne poteka v sodni dvorani, pač pa v gledališču, se bo predvidoma nadaljevalo do srede.

Predaval krizno upravljanje
Schettino je bil sicer zaradi svojega vedenja deležen kar precej ogorčenja javnosti in medijev, še dodatno pa jim je stopil na žulj letos poleti, ko je dal besedi ironija nov pomen, ko je na zgledni rimski univerzi La Sapienza podiplomskim študentom predaval o obvladovanju kriznih situacij.
Naj ob tem spomnimo na eno slavnejših Schettinovih izjav, ko je dejal, da ni namerno predčasno zapustil potapljajoče se ladje, ampak se je "po nesreči spotaknil" in padel v reševalni čoln, s katerim je nato varno priplul do obale.