Tudi v Sloveniji, kjer so nastanitveni obrati julija, ob začetku glavne turistične sezone, poročali o dobrem milijonu prihodov turistov in skoraj treh milijonih prenočitev. Julijski obisk turistov je bil tako največji do zdaj. Število prihodov se je medletno povečalo za 9,2 odstotka, število prenočitev pa za devet odstotkov. Največ so k zvišanju obiska prispevali tuji turisti – 79 odstotkov, domači pa 21.
Prihodov in prenočitev domačih turistov je bilo za desetino manj kot julija lani, a po drugi strani za prav toliko več kot v letu 2019, torej pred izbruhom epidemije koronavirusne bolezni. Največ prenočitev so v Sloveniji ustvarili turisti iz Nemčije, in sicer 387.200 oz. 17 odstotkov vseh tujih, največ v občini Bovec.
In po svetu? Podatki Svetovne turistične organizacije (UNWTO) kažejo, da je turizem v iztekajočem se letu okreval na približno 90 odstotkov ravni pred pandemijo – Evropa je letos dosegala skoraj enake številke kot pred pandemijo (94 odstotkov), medtem ko je z 62-odstotnim deležem še kar precej zaostajala Azija, ki se je precej počasneje odpirala po pandemiji. Kitajska je tako denimo svoje meje po treh letih zaprtja odprla šele marca.
Kot ocenjuje UNWTO, je med januarjem in septembrom v tujino letos potovalo 975 milijonov turistov, kar je za 38 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Obsedno stanje na plažah
Višek je bil dosežen julija, kar se je kazalo tudi v pravcatem obsednem stanju na plažah po Sredozemlju, kjer so se nemalokrat bili pravi boji za ležalnike. Z najbolj priljubljenih španskih letoviških destinacij, kot sta Costa del Sol in Kanarski otoki, so prihajala poročila o čisto pravih fizičnih spopadih med obiskovalci plaž, medtem ko so v Grčiji zaradi množenja ležalnikov protestirali tamkajšnji prebivalci.
Tako so se na Parosu avgusta zbrali na protestu domačini in zahtevali dostop do tamkajšnjih plaž ter opozarjali, da vse več zasebnih podjetij na obale namešča drage in velike ležalnike. Podobne zahteve so se pojavljale na vse več grških otokih, zato so skupnosti mediji nadeli ime Gibanje brisač.
Omejevanje turističnih nastanitev
Domačini po najbolj obljudenih turističnih destinacijah imajo vse večje težave tudi zaradi Airbnbja, Bookinga in drugih zasebnih turističnih nastanitev.
Zato so začele mestne oblasti po Evropi omejevati kratkoročne turistične najeme, da bi tako sprostile več stanovanj za tamkajšnje prebivalstvo. Eno takih mest so denimo Firence, eno najbolj obiskanih italijanskih mest, kjer so oblasti lastnikom nepremičnin ponudile tri leta davčnih olajšav, če nepremičnine namesto za kratkoročnega ponudijo za dolgoročni najem.
Na Hrvaškem bo z novim letom začel veljati zakon o turizmu, ki cilja na razvoj trajnostnega turizma. Tega bo zakon zagotavljal tudi tako, da bodo enote lokalne samouprave lahko omejevale število zasebnih turističnih nastanitev, ki jih je na hrvaški obali vse več.
O regulaciji razmišljajo tudi v slovenski vladi – premier Robert Golob je pred dnevi kot enega od dejavnikov za dvigovanje življenjskih stroškov v Sloveniji označil tudi dogajanje na nepremičninskem področju. "Ključno je, da se pripravijo ukrepi, s katerimi bomo zamejili to, da kratkoročno oddajanje nepremičnin v turistični namen napihuje cene za vse. Regulacija je nujna," je dejal.
Vstopnina za Benetke?
Da je pritisk turistov preprosto nevzdržen, se že leta zavedajo v Benetkah, kjer kar ne najdejo pravega odgovora na trume obiskovalcev, ki se vsak dan valijo čez ulice in mostove tega starodavnega mesta na lagunah. Kot rešitev so oblasti že pred leti predlagale dnevno vstopnino, a se je izvedba tega ukrepa kar zamikala in zamikala.
Zdaj naj bi bil datum dokončen: od 25. aprila bo za vstop v Benetke treba plačati – a le ob določenih dnevih. Sistem zaračunavanja vstopnine je za zdaj načrtovan le za točno določenih 29 dni med 25. aprilom in sredino julija, torej za obdobje prvomajskih počitnic in prvih poletnih koncev tedna, ko je v Benetkah tradicionalno gneča še večja kot sicer. Omejitve bodo veljale med 8.30 in 16. uro.
Obiskovalci bodo morali obisk rezervirati po spletu in plačati pet evrov za pridobitev kode QR, ki jo bodo preverjali na določenih vstopnih mestih in jim bo omogočila vstop v najbolj turistično oblegane predele mesta.
Letalski promet – od prvencev do poraženca Brnika
- Čez Atlantik prvo čezoceansko letalo s trajnostnim gorivom
Novembra je z londonskega letališča Heathrow proti letališču JFK v New Yorku poletelo potniško letalo družbe Virgin Atlantic, prvo čezoceansko letalo, ki ga poganja izključno trajnostno (alternativno) gorivo (večina je bila narejena iz odpadnih maščob, preostanek pa iz odpadkov pri pridelavi koruze). Virgin čez Atlantski ocean leti z letalom boeing 787 dreamliner, za krstni polet pa niso prodajali vozovnic, ampak so povabili le izbrane potnike, med drugim ustanovitelja tega podjetja Richarda Bransona in britanskega ministra za promet Marka Harperja.
- Prvo potniško letalo na Antarktiki
Prav tako novembra je letalski družbi Norse Atlantic Airways uspelo z istim tipom Boeingovega potniškega letala pristati na letališču Troll na Antarktiki, kjer je pristajalna steza 3000 metrov dolga, 60 metrov široka – in povsem zaledenela. To je prvič, da je dreamlinerju, ki ima sicer kapaciteto do 330 potnikov, uspelo pristati na šesti celini.
- Prepoved kratkih poletov
Veliko se je v letu 2023 govorilo o prepovedi kratkih poletov in vse več držav je začelo v imenu okoljske ozaveščenosti sprejemati ukrepe, ki dejansko prepovedujejo polete na kratke proge, namesto tega pa spodbujajo uporabo vlakov in drugih javnih sredstev. Najprej je Belgija napovedala prepoved zasebnih letal in kratkih poletov, pridružila se ji je še Francija s prepovedjo poletov na kratkih razdaljah, za katere obstaja alternativni prevoz, o podobnem predlogu pa zdaj razmišlja še Španija.
- Ljubljansko letališče najslabše povezano v Evropi?
Čeprav so se pred nekaj dnevi iz Fraporta pohvalili, da je čez brniško letališče v prvih 11 mesecih letos potovalo 1,18 milijona potnikov, kar je 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, v celotnem letu pa pričakujejo več kot 20-odstotno rast potniškega prometa, je težko ignorirati, da ljubljansko letališče ostaja najmanj povezano od vseh evropskih prestolnic, več potnikov pa je januarja imelo celo letališče v Tuzli.
Kot navaja Airports Council International Europe, je bilo ljubljansko letališče z 970.152 potniki leta 2022 najmanj prometno od vseh evropskih prestolnic in pristalo na 159. mestu evropskih letališč. Pred Brnikom so se med drugim uvrstila letališča v Bremnu (Nemčija), Bastii (Korzika), Varni (Bolgarija), Bratislavi (Slovaška) in Temišvaru (Romunija).
Kulinarika – tri zvezdice za Slovenijo in slavje Peruja
- Tri Michelinove zvezdice za Hišo Franko
Ana Roš in ekipa Hiše Franko so se septembra razveselili treh Michelinovih zvezdic, kar je svojevrsten dosežek, ne samo za Slovenijo, ampak za celotno regijo. Le 140 restavracij na svetu se namreč ponaša s tremi zvezdicami in le 13 kuharskih mojstric je bilo ovenčanih s tremi zvezdicami. Hiša Franko pa je tudi edina restavracija iz nekdanjega bloka evropskih socialističnih/komunističnih držav, ki jim je uspel tak dosežek.
Izjemno zadovoljen je lahko še en kuhar samouk, David Žefran, saj je njegova Milka v Kranjski Gori prejela dve zvezdici – in to le dobro leto po odprtju. Sicer pa se s po eno zvezdico v Sloveniji ponašajo še: Grič, Strelec, Gostilna pri Lojzetu, COB, Hiša Linhart, Hiša Denk in Dam.
- 50 najboljših restavracij sveta: Zmaga v Peru
Junija so v Valencii razkrili seznam 50 najboljših restavracij sveta (World's 50 Best), zmaga pa je šla letos zasluženo v Peru, natančneje restavraciji Central v Limi pod taktirko Virgilia Martineza. Na drugo mesto se je uvrstil Disfrutar (Barcelona), na tretje Diverxo (Madrid), četrto Asador Etxebarri (Baskija), na peto pa Alchemist (København). Hiša Franko je na tem seznamu končala na 32. mestu.
- Najboljši kuharski mojster znova Dabiz Muñoz
Novembra pa so v Meridi v Mehiki razglasili najboljše kuharske mojstre sveta (Best Chef Awards) in že tretje leto zapored je slavil Španec David Muñoz iz madridske restavracije Diverxo. Drugi je bil njegov rojak Albert Adrià (Enigma, Barcelona), odlična tretja pa naša Ana Roš, ki je bila tudi edina ženska v deseterici. Za njo sta se uvrstila taka velikana, kot sta René Redzepi (Noma, København) in Andoni Luis Aduriz (Mugaritz, Baskija).
Hoteli – okronali najboljši hotel, Beli lotos sprožil evforijo
- 50 najboljših hotelov: Zmaga v Italijo
Franšiza 50 Best je premierno po najboljših restavracijah in najboljših barih okronala še najboljše hotele na svetu – na vrhu seznama je pristal butični hotel Passalacqua ob jezeru Como na severu Italije. Peterico sestavljajo še Rosewood Hong Kong (Hongkong), Four Seasons Bangkok (Bangkok), The Upper House (Hongkong) in Aman Tokyo (Tokio). A kljub visokim uvrstitvam azijskih hotelov je na seznamu 50 najboljših hotelov kar 21 evropskih.
- Odprtje "najbolj luksuznega hotela na svetu"
Tako nekako se je napovedovalo dolgo pričakovano odprtje razkošnega hotela Atlantis the Royal v Dubaju. In kot se za Emirate spodobi, se pri gala odprtju konec januarja, na katero so imeli vstop zgolj povabljenci, niso prav nič držali nazaj – zvezda večera je bila Beyonce, za katero je bil to prvi nastop po štirih letih, samo ona pa je hotel stala skoraj 23 milijonov dolarjev.
Cena predsedniškega apartmaja se začenja pri 100.000 dolarjih na noč (soba je lahko vaša že za 750 evrov), skupno ima kompleks 90 bazenov, od tega jih je 44 zasebnih, restavracij je 17, prav toliko prostorov v centru dobrega počutja, ima najdaljši zasebni odsek plaže v Dubaju (2 km), v akvariju v veličastnem, prostornem preddverju pa plava 4000 meduz.
- Norija Beli lotos:
Uspešno leto pa je tudi za luksuzno hotelsko verigo Four Seasons, za kar se lahko zahvali HBO-jevi seriji Beli lotos, ki se vrti okoli skupine premožnih in zdolgočasenih hotelskih gostov. V prvi sezoni si je ustvarjalec serije Mike White za sanjsko destinacijo izbral Havaje, v drugi Sicilijo, v prihajajoči tretji pa Tajsko, vedno pa svoje protagoniste pošlje v enega od hotelov Four Seasons.
V drugi sezoni je bil ta v Taormini in ne samo, da je moral hotel zaradi silnega zanimanja po uspehu serije omejiti vstop, celotna Taormina je letos živela na račun obiskovalcev, ki so hoteli podoživeti serijo. O povečanem zanimanju za njihove hotele poročajo sicer prav iz vseh izpostav Four Seasons.
Globalno segrevanje – zapiranje atrakcij in propadanje smučišč
Grčija – zapiranje zanimivosti zaradi vročinskega vala
Leto 2023 je bilo leto vročinskih rekordov in iz številnih evropskih mest so poročali o temperaturah nad 40 stopinj Celzija, vključno iz Grčije, kjer so morali julija zaradi hude vročine v Atenah celo zapirati turistične atrakcije z Akropolo na čelu.
- Požari na Rodosu
Prav tako julija pa se je Rodos bojeval s hudimi požari na jugu tega priljubljenega grškega dopustniškega otoka. Številne turiste so morali evakuirati, tudi slovenske, ki vsako leto množično letujejo na tem otoku.
- Zaradi pomanjkanja snega razprave o opuščanju smučišč
Zaradi vse milejših, zelenih zim je slišati vse več pobud, da bi bilo treba opustiti smučišča, zlasti tista nižje ležeča, ker da niso trajnostna. Naraščajoča temperatura ogroža smučarsko industrijo po vsem svetu, a še posebej prizadeta je Italija, saj ima veliko sorazmerno nizko ležečih smučišč. Približno 90 odstotkov italijanskih prog se zanaša na umetni sneg – v Avstriji ta delež znaša 70 odstotkov, v Švici 50 odstotkov in v Franciji 39 odstotkov. Posledično je ogroženo okolje, ekonomija in vir zaslužka za tamkajšnje prebivalstvo. Dviganje temperature v Evropi pomeni tudi sušo, Italija pa si ob lanski rekordni suši težko privošči na milijone kubičnih metrov vode, ki jih porabi vsako leto za umetni sneg. Podatki kažejo, da bodo za italijanske proge letno kmalu porabili toliko vode kot v milijonskem mestu, kot je Neapelj.
Turistične drobtinice po svetu
- Zamrl turizem v Izraelu
Zaradi vojne v Gazi je povsem zamrl turizem v Izraelu. Številne letalske družbe so začasno odpovedale vse polete v Izrael (nekatere iz varnostnih razlogov, druge iz solidarnosti s Palestinci), iz države pa poročajo o 90-odstotnem upadu turizma.
- Pariški boj s stenicami
Ena od tem leta so bile tudi stenice v Parizu, ki delajo preglavice mestnim oblastem pred poletnimi olimpijskimi igrami 2024. O stenicah so poročali iz hotelov, šol, kinodvoran, celo javnih prevoznih sredstev, zaradi česar so nekateri preplašeni turisti odpovedovali potovanja v Francijo. A oblasti obljubljajo, da bodo do OI težavo rešile.
- Vandalizem turistov
Zlasti iz Italije je prihajalo kar nekaj poročil o vandalizmu in neprimernem vedenju turistov, ki se je precej razpaslo predvsem v zgodovinskih mestih, kot sta Rim in Benetke. Policija v Rimu je obravnavala več primerov vandalizma v Koloseju, kjer so turisti vrezovali svoja imena, medtem ko so imeli v Benetkah težave z goloto na javnih krajih, kuhanjem kave sredi mesta in sprehajanjem v kopalkah. Neprimerno vedenje turistov skušajo s pravili in kaznimi omejiti tudi drugod.
- Visoke cene na Hrvaškem
Ker Hrvaška ostaja destinacija številka ena za slovenske dopustnike, je bilo letos slišati kar precej na račun visokih cen pri naših južnih sosedih, kar naj bi bila posledica uvedbe evra. A številni so menili, da je to zgolj prikladen izgovor, o tem, ali so turistični ponudniki pretirano navili cene, pa je razpravljal celo politični vrh. A kljub temu so na Hrvaškem v letu 2023 zaznali rekorden turistični obisk.
- Šerpa Kami Rita rekorder Everesta
Zdi se, da vso slavo pri vzponih na Everest poberejo alpinisti z Zahoda, a pravi rekorderji so šerpe. Med njimi kraljuje nepalski šerpa Kami Rita, ki se je maja v tednu dni kar dvakrat povzpel na najvišjo goro sveta. S podvigom je svoj rekord po številu vzponov na Everest izboljšal na neverjetnih 28-krat.
- Neskončno napovedovanje mosta na Sicilijo
Zdaj naj bi šlo zares. Recimo. V Italiji že desetletja napovedujejo megalomanski projekt gradnje mostu s celine na Sicilijo, a do zdaj je ostalo zgolj pri načrtih (in kar nekaj izgubljenih sredstvih in živcih). A oktobra je italijanska vlada sporočila, da bo dala na stran 12 milijard evrov za gradnjo mostu prek Mesinske ožine in tako oživila projekt, ki je zaradi finančnih težav povsem zastal pred desetimi leti. Če bo most le zgrajen, bi bil to najdaljši most na svetu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje