Foto: Reuters
Foto: Reuters

V Angliji bodo tako ukinili obvezno nošenje mask na javnem prevozu in v trgovinah, opustili bodo smernice glede dela od doma in potrdila o cepljenju. Spremembe bodo začele veljati 26. januarja.

Guardian poroča, da nekateri hitro spremembo na tem področju vidijo kot Johnsonov poskus, da pomiri konservativne poslance, ki so nanj jezni zaradi poročil o kršenju protikoronskih pravil v njegovem uradu.

Tudi škotska premierka Nicola Sturgeon je za ponedeljek napovedala ukinitev vseh ukrepov. Ukinili bodo omejitve glede števila ljudi na prireditvah v zaprtih prostorih, omejitve glede obiskov pubov in restavracij, odprli se bodo nočni klubi, poroča Independent.

Kot je dejala premierka, je prepričana, da so dosegli preobrat v valu omikrona. Uspeh je pripisala kombinaciji poživitvenih odmerkov cepiva, pripravljenost ljudi, da spremenijo vedenje in začasnim zaščitnim ukrepom, sprejetim decembra.

Ob tem pa je Sturgeon vendarle opozorila, da bi bila napaka opustiti vsakršno previdnost. Škotska bi se lahko v naslednjih nekaj tednih še spopadala s porastom števila okužb, je dejala. Delodajalce je pozvala, naj zaposlenim omogočijo delo od doma, kjer je to mogoče.

K opustitvi skoraj vseh ukrepov s koncem januarja so pozvali škotski konservativci, prav tako tudi k prenehanju nošenja mask v šolah, so tudi proti smernicam glede dela od doma.

Na Škotskem so sicer potrdili še 31 smrti covidnih bolnikov in 7752 novih okužb.

  • WHO: Pandemija covida-19 ostaja kriza mednarodnih razsežnosti

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) za zdaj še ne bo odpravila izrednih zdravstvenih razmer zaradi pandemije covida-19. Položaj namreč ostaja kriza mednarodnih razsežnosti, je sporočila organizacija v Ženevi.

WHO je izredne razmere na svetovi ravni zaradi koronavirusa razglasil 30. januarja 2020. Takrat je bilo zunaj Kitajske znanih okoli 100 okužb v 21 državah. Glede na stanje tega tedna so do zdaj po vsem svetu uradno potrdili že več kot 326 milijonov okužb in več kot 5,5 milijona smrti.

Razglasitev tovrstnih izrednih razmer je najvišji alarm, ki ga ima WHO na razpolago. S tem želi opozoriti vlade po svetu, naj se pripravijo na potencialno nevarno zdravstveno tveganje. Obenem so s tem povezane obveznosti držav članic glede poročanja.

  • Na Hrvaškem in Avstriji rekordno število okužb

Medtem pa države po Evropi še kar zaznavajo rekordno število okužb. Na Hrvaškem so tako v zadnjih 24 urah s PCR-testi potrdili več kot 10.000 novih okužb, kar je največ v enem dnevu od začetka pandemije.

Obenem so s hitrimi antigenskimi testi, ki od nedavnega zadostujejo za dokaz covida-19, potrdili še 5580 okužb, skupno več kot 16.000. Umrlo je 45 covidnih bolnikov.

Trenutno je na Hrvaškem več kot 56.000 aktivno okuženih s koronavirusom, med njimi jih 1796 potrebuje bolnišnično zdravljenje, od tega 204 pomoč ventilatorja.

Tudi iz Avstrije poročajo o rekordnih številkah – v zadnjih 24 urah so potrdili 27.677 novih okužb. Nazadnje so rekordne okužbe na dnevni ravni potrdili pred tednom dni, in sicer 17.006. V državi sicer zaznavajo tudi rekordno sedemdnevno incidenco, ki je 1274 novih okužb na 100.000 prebivalcev. Pred tednom dni je ta bila 522.

Največja nevarnost za okužbe je po poročanju Kronen Zeitunga v starostnih skupinah pod 25 let, kjer večina še ni prejela poživitvenega odmerka cepiva. Približno 30.000 novih okužb predstavlja skoraj 80-odstotni porast v primerjavi s torkom.

Avstrijski strokovnjaki sicer za prihodnji teden napovedujejo več kot 40.000 okužb na dan.

Čeprav se zasedenost bolnišničnih postelj v enotah intenzivne terapije v državi še ni bistveno povečala, se je zasedenost običajnih oddelkov v zadnjih sedmih dneh znatno povečala.

Avstrija je zaradi velikega porasta okužb že prilagodila strategijo testiranja. Vlada želi s tem razbremeniti laboratorije za testiranje s PCR-testi in povečati število testiranj s hitrimi antigenskimi testi. Kot ustrezno dokazilo za delo, prostočasne dejavnosti ali nakupovanje, naj bi od zdaj veljali tudi hitri antigenski testi za samotestiranje.

  • Rekordi v Franciji in Nemčiji

V Franciji so v torek potrdili 465.000 okužb, kar je največ do zdaj v enem dnevu, v Nemčiji pa je dnevno število na novo okuženih prvič do zdaj preseglo 100.000.

Ena od točk za testiranje v Parizu. Foto: EPA
Ena od točk za testiranje v Parizu. Foto: EPA

V Franciji je v zadnjih tednih število okužb hitro raslo, v zadnjem tednu incidenca okužb na 100.000 ljudi presega 3000. Hitro nalezljiva različica omikron je v državi že prevladujoča.

Širjenje okužb želijo omejiti z uvedbo potrdila o cepljenju, ki bo nujno za obisk restavracij, kulturnih in športnih ustanov ter javni promet na dolge proge. Parlament je ustrezen zakon že sprejel, zdaj je v obravnavi na ustavnem svetu, ki naj bi odločitev predvidoma sporočil v petek.

V Nemčiji pa so v torek potrdili 112.323 novookuženih v enem dnevu. Umrlo je 239 ljudi.

Po besedah ministra za zdravje Karla Lauterbacha je sicer število okužb v resnici verjetno dvakrat višje, kot kažejo uradne številke. V pogovoru za RTL je še povedal, da v prihodnjih dneh pričakujejo naraščanje števila okužb, vrh naj bi ta val epidemije dosegel sredi februarja.

Incidenca okužb na 100.000 ljudi se je v zadnjem tednu dvignila na več kot 580. V Nemčiji različica omikron trenutno povzroči okoli 70 odstotkov okužb.

  • Skandinavija prav tako z najvišjimi številkami

Tudi v Skandinaviji se je koronavirusna različica omikron močno razširila. Švedska, Danska in Norveška tako zaznavajo rekordno število dnevnih okužb.

Na Švedskem so v torek potrdili 37.886 novih okužb, kar je daleč največje dnevno število okužb od začetka pandemije.

Na Danskem so znova podrli rekord preteklega dne, in sicer so zaznali 38.759 novih okužb. Različica omikron v tej državi predstavlja že več kot 98 odstotkov vseh analiziranih primerov okužb.

Na Norveškem so oblasti prav tako potrdile rekordno število novih okužb na dnevni ravni, in sicer 15.367. V zadnjih sedmih dneh je bilo dnevno povprečje okužb v državi 11.180.

  • Na Portugalskem bodo lahko volili tudi okuženi in v karanteni

Na parlamentarnih volitvah na Portugalskem, ki bodo potekale 30. januarja, bodo lahko volili tudi okuženi s koronavirusom in tisti v karanteni zaradi visokotveganega stika, je sporočila vlada. Da bi se izognili širjenju virusa, jim bodo sicer priporočili, naj volijo v določenem obdobju, načeloma v zadnji uri pred zaprtjem volišč.

Tovrstne možnosti na lokalnih volitvah septembra ali predsedniških januarja lani, ki so potekale v času strogega zaprtja, ni bilo. A kot je danes dejala portugalska notranja in pravosodna ministrica Francisca Van Dunem, je zdaj težava večja, saj je okuženih veliko več ljudi.

Na Portugalskem je sredi širjenja omikrona trenutno v karanteni oz. izolaciji 600.000 ljudi, od tega sta dve tretjini potencialnih volivcev. Ministrica jih je pozvala, naj se na volišča odpravijo med 18. in 19. uro. Obvezno bodo morali nositi masko in upoštevati medsebojno razdaljo.

Na Portugalskem je sicer cepljenih skoraj 90 odstotkov od približno 10 milijonov prebivalcev. V zadnjih dneh zaznavajo zelo visoke številke na novo okuženih, a je delež umrlih zaradi covida nizek.