Čim prej je treba nazaj v šole poslati vse šolarje, opozarja psiholog Musek Lešnik. Foto: BoBo
Čim prej je treba nazaj v šole poslati vse šolarje, opozarja psiholog Musek Lešnik. Foto: BoBo
Psiholog Kristijan Musek Lešnik. Foto: MMC RTV SLO
Psiholog Kristijan Musek Lešnik. Foto: MMC RTV SLO

"Slovenskim otrokom se ni zgodil travmatski dogodek, pač pa ena velika sprememba navad, rutin in življenjskega sloga. Brez skrbi, velika večina slovenskih otrok bo obdobje korone prestala brez kakršnih koli trajnih psiholoških posledic. Ostal jim bo spomin na te čase, ki bo za nekatere bolj grenak, za tiste, ki so ostali brez valete, brez maturantskega plesa ali nekaterih drugih pomembnih reči," je na novinarski konferenci vlade povedal psiholog Musek Lešnik.

Psihološke posledice te epidemije z vidika otrok je treba po njegovih besedah postaviti v širok kontekst. "Če pogledamo svet v zadnjih 20 letih, so njihovi vrstniki doživljali hude travmatske dogodke. Dogajali so se cunamiji, potresi, vojne, terorizem, v naši bližnji soseščini so bile izredne razmere v Bergamu, to so bila res travmatska okolja, ki lahko otrokom pustijo resne posledice," je dejal.

Otroci so izjemno odporni, ko so soočeni s spremembami v življenju, velikokrat bolj kot starši. "Govorim za večino, manjši del otrok pa bo lahko koronakrizo doživel kot travmatski dogodek. To so predvsem otroci, ki živijo v okoljih in družinah, kjer je bilo v času epidemije izrazito veliko tesnobe, stresa in panike. V okolju z veliko stresa in tesnobe se ta prenašata na otroke," je pojasnil.

Ali se bodo junija v šole vrnili vsi učenci in dijaki?

Sestanek na ministrstvu za izobraževanje, na katerem so predstavniki ministrstva za izobraževanje, ravnateljev, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in drugi predstavniki stroke razpravljali o tem, kdaj, če sploh, naj se v tem šolskem letu v šolske klopi vrnejo osnovnošolci od 4. do 8. razreda ter dijaki preostalih letnikov, ki se še naprej šolajo doma, še ni prinesel končne odločitve. To naj bi vlada predvidoma sprejela v četrtek.


Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan je ob odhodu z ministrstva pojasnil, da niso sprejeli nobene odločitve, saj je to domena ministrice za izobraževanje. Predstavniki šol so na sestanku znova predlagali sprostitev ukrepov. "Ali bo to 1. junij ali 8. junij, nam je pravzaprav vseeno. Ne moremo pa več deliti ali delno sprejemati," je še dodal Pečan.

Oglasili so se tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), saj niso bili vabljeni na sestanek. Ministrica po prepričanju Sviza učiteljem ter administrativno-tehničnim delavcem tako sporoča, da njihova stališča niso pomembna. (STA)

Vsi nazaj v šole?

Vsi, ki se ukvarjamo s šolstvom, vemo, da bo velika razlika, ali se otroci v šolo vrnejo šele septembra, po pol leta, ali pa se bodo vsaj za nekaj časa vrnili pred koncem šolskega leta. Da se spet vzpostavita struktura in rutina, ki ju otroci potrebujejo. Tesnobo pri otrocih in starših najbolj krepi občutek negotovosti, če vsak dan prebirajo o tem, da še vedno ne vemo, kdaj se bomo vrnili v šole. Kdaj, kdaj, kdaj? Lepo prosim in apeliram na medije – poskrbite tudi za to, da se ne razpihujeta tesnoba in anksioznost.

Apel medijem, naj ne razpihujejo tesnobe

Otroci s težavami "od prej"

Skupina otrok, ki imajo resne oz. najhujše težave zaradi osamitve med koronakrizo, so prav tisti otroci, ki so imeli težave že pred krizo. To so otroci iz disfunkcionalnih družin, iz družin, kjer je prisotno nasilje itd. Pred epidemijo so šolo imeli za neke vrste zatočišče, kjer so našli svoj mir in varno ter spodbudno okolje. Treba je poskrbeti, da se ti otroci prepoznajo, da se jim nudi podpora in pomoč, opozarja psiholog Kristijan Musek Lešnik.

Podatki za čas, ko so bili otroci doma, v raziskavi organizacije Save the children (ZDA, VB, Nemčija, Finska, Švedska) med 6000 otroki in starši, kažejo, da približno četrtina otrok občuti tesnobo. Približno dve tretjini otrok pa doživljata občutke dolgčasa, osamljenosti, je navedel Musek Lešnik. Na Finskem je izjemno veliko otrok med šolanjem na daljavo poročalo o izčrpanosti, pridružili so se jim tudi nekateri slovenski šolarji. Nemške otroke pa, kot kaže raziskava, najbolj skrbi, ali bodo lahko uspešno končali šolsko leto. "Kolegi na fakulteti so naredili analizo tudi pri nas, v kateri se je izkazalo, da imajo otroci nekaj težav glede socialne izoliranosti in občutkov osamljenosti. Nekateri otroci torej dejansko imajo težave v času ukrepov zaradi epidemije, velika večina teh težav pa bo zelo hitro, ko se stvari normalizirajo, izzvenela sama od sebe," je dejal.

"Vsi, ki se ukvarjamo s šolstvom, vemo, da bo velika razlika, ali se otroci v šolo vrnejo šele septembra, po pol leta, ali pa se bodo vsaj za nekaj časa vrnili pred koncem šolskega leta. Da se spet vzpostavita struktura in rutina, ki ju otroci potrebujejo. Tesnobo pri otrocih in starših najbolj krepi občutek negotovosti, če vsak dan prebirajo o tem, da še vedno ne vemo, kdaj se bomo vrnili v šole. Kdaj, kdaj, kdaj? Lepo prosim in apeliram na medije – poskrbite tudi za to, da se ne razpihujeta tesnoba in anksioznost," je bil neposreden Musek Lešnik.

Čim prej je treba vrniti otroke v šole, to je aktualno vprašanje, težiti moramo k temu, da se to hitro zgodi, ker bo to za otroke najbolj blagodejno.

O vračanju šolarjev v šole

Pozitivne posledice dela na daljavo

Ukrepi pa niso imeli samo negativnih posledic. Šole so opazile, da nekateri otroci izjemno hitro razvijajo svoje zmožnosti prilagajanja, spoprijemanja s frustracijami in obvladovanja nepredvidljivega okolja. Nekateri otroci so pokazali veliko ustvarjalnosti in vztrajnosti. Izkazalo se je, da je delu otrok, mladostnikov, sploh včeraj ob vračanju 9. razreda, delo na daljavo ustrezalo. To je pomembna izkušnja za šolski sistem.

Pozabiti ne gre na razlike med šolarji, je še opozoril. Ko so zapustili šole, so bile razlike med njimi občutne, ne govorim le o znanju, tudi o socialnem in čustvenem področju. Med osamitvijo pa so se te razlike povečevale. Posebej zapostavljene so bile v tem času skupine otrok s posebnimi potrebami, pa tudi skupina otrok, ki jo že v normalnih razmerah zanemarjamo v našem šolskem sistemu – to so nadarjeni učenci oz. najsposobnejši šolarji.

V šolah je premalo čustveno-socialnega dela, prevelik poudarek je na kognitivnem delu. Foto: BoBo
V šolah je premalo čustveno-socialnega dela, prevelik poudarek je na kognitivnem delu. Foto: BoBo

Šolam manjka čustveno-socialno delo

V zadnjih letih se je šolski sistem izrazito ukvarjal s kognitivnim delom – vedenjem, pomnjenjem, znanjem, manj pa z vzgojnim delom – s čustvenim in socialnim. Razveseljivo po njegovih besedah je, da otroci poročajo, da so se v tem času, ko so se z učitelji slišali prek računalnikov, z njimi veliko več pogovarjali o tem, kako se počutijo, kako doživljajo stvari okoli sebe. To je ena od stvari, ki bi jih veljalo obdržati še naprej.

"Čim prej je treba vrniti otroke v šole, to je aktualno vprašanje, težiti moramo k temu, da se to hitro zgodi, ker bo to za otroke najblagodejneje," je sklenil misel. Tako je po njegovih besedah treba vzpostaviti zdravo ravnovesje med tveganjem, saj se v zadnjem času pogovarjamo zgolj o zdravstvenem tveganju okužbe, pozablja pa se na psihosocialno tveganje za otroke, ki je iz dneva v dan večje, dlje ko trajajo ukrepi.

Z učitelji se po njegovih besedah sorazmerno malo ukvarjamo, a je bilo tudi pri njih stresa in tesnobe precej. V času ukrepov so bili v dveh vlogah: poučevali so na daljavo, hkrati pa skrbeli za lastne otroke, ki so se prav tako šolali doma. Čeprav se je po zaprtju šol pokazalo, da so učitelji premalo opremljeni z znanji in veščinami, kako se lotiti pouka na daljavo, pa jih je velika večina znanje osvojila v izjemno hitrem času in se prilagodila na nastale razmere. Tudi oni si zato zaslužijo zahvalo, je poudaril.

Kaj so šolarji iz epidemije odnesli dobrega in kaj slabega?

Slovenija leta 2019 druga na svetu

Mednarodna organizacija Save the children že leta pripravlja lestvico držav, v katerih je za otroke res kakovostno poskrbljeno, in leta 2017 smo prvič zasledili, da je Slovenija na omenjeni lestvici končala na prvem mestu, ob nas pa se znajdejo skandinavske države, ki jih imamo za svetilnik dobrih pogojev za otroke. Leta 2019 pa je bila Slovenija po kakovosti življenja za otroke na drugem mestu, za Singapurjem. Nobenega razloga ni, da bi kdor koli mislil, da bo za naše otroke v prihodnje slabše poskrbljeno. Prav naš šolski sistem zagotavlja visoko kakovost njihovega življenja.

Video: Posnetek celotne novinarske konference