Avtomobil v orbit. Foto: SpaceX
Avtomobil v orbit. Foto: SpaceX
Prvi dve stopnji pri pristajanju. Foto: SpaceX
Ob izstrelitvi. Foto: SpaceX
Falcon v zraku. Foto: SpaceX
Nekaj minut pred izstrelitvijo. Foto: SpaceX
Falcon Heavy
Falcon Heavy na izstrelišču. Foto: SpaceX
Falcon Heavy
Tesla, ki je poletela v vesolje. Foto: SpaceX
39A
Izstrelišče 39A. Foto: SpaceX
Falcon 9
Falcon Heavy so, poenostavljeno, tri prve stopnje rakete Falcon 9, privezane skupaj. Vsaka od njih naj bi po misiji pristala, kar bi rezultiralo v pričujočem prizoru. Trikrat. Foto: SpaceX
Charles Bolden, Elon Musk
Musk (na desni) je predhodno nižal pričakovanja. Izjavil je denimo, da bo uspeh že to, če FH ne eksplodira prehitro in preveč poškoduje izstrelitveno ploščad. Foto: NASA/Bill Ingalls
SLS
SLS bo najmočnejša raketa vseh časov in tudi najdražja. Predvidoma večkrat uporabni Falcon Heavy utegne biti precej cenejši, čeprav nekoliko manj zmogljiv. (Podoba je računalniško ustvarjena.) Foto: NASA/Marshall Space Flight Center
Izstrelitev Muskove rakete skoraj popoln uspeh



Dolgo pričakovana prva izstrelitev Falcon Heavyja podjetja SpaceX s Cape Canaverala (Florida, ZDA) je bila (skoraj) popoln uspeh. S stare, dolgo opuščene in končno prenovljene ploščadi 39A, znane po tem, da so z nje na Mesec odhajali astronavti, je Težki sokol ob 21.45 po našem času odletel v nebo. Po vžigu je 27 motorjev Merlin ustvarilo več kot 2,3 milijona kilogramov pritiska in napravo poneslo v zrak.
Falcon Heavy (FH) je nova najmočnejša raketa na svetu.

Videoposnetek dogodka je na dnu novice, prav tako posnetek prenosa z avtomobila.

FH je, poenostavljeno, združitev treh prvih stopenj že preizkušene rakete Falcon 9. Le tri minute po prižigu sta se dve stranski stopnji ločili od sredinske; padle nazaj proti tlom in pristale kar v bližini izstrelišča. Srednja je nadaljevala pot, na njej se je ločila tudi sama in dovolila drugi stopnji s tovorom vred (več o njem spodaj) polet do roba atmosfere. Tudi tretja se je vrnila dol, vse do robotske ladje sredi Atlantika, kjer je tudi sama pristala. Ali je pri tem ostala cela, še ni popolnoma jasno.
* Dodatek, 7. februar: Dan kasneje se je izkazalo, da je stopnja zgrešila ploščad in tudi priletela daleč prehitro, posledično se je raztreščila in pri tem poškodovala še ladjo.
Druga stopnja skupaj s tovorom bo še nekaj ur ostala v orbiti Zemlje in vendarle poslala tovor proti Marsu.
* Dodatek, 7. februar: V sredo se je izkazalo, da je bil vžig daljši od pričakovanega, zato bo avtomobil šel še dlje, celo do asteroidnega pasu.
Skoraj vse je torej šlo kot po načrtu, ob glasnih vzklikih navzočih zaposlenih je raketa pokazala, da prinaša velike pretrese, spremembe v raketni industriji, predvsem zaradi pocenitve in večkratne uporabnosti.
Dve tokrat uporabljeni stopnji na Falcon Heavyju sta v vesolje že poleteli kot Falcon 9 in pristali.
Možnost, da bi šlo kaj narobe, ni bila zanemarljiva. Šlo je za ognjeni krst naprave in veliko je bilo neznank, poleg tega je SpaceX-u že več raket eksplodiralo. Prvi mož podjetja Elon Musk je na Twitterju celo izrazil upanje na čim manj škode za ploščad, ki je bila drago obnovljena.
Avtomobil bo krožil okoli Sonca
Raketa tudi zato ni nosila nobenega pomembnega ali dragega tovora, temveč le simboličnega: Muskov osebni avtomobil. Rdeči tesla roadster je odletel v nebo, in to po poti, ki ga bo ponesla mimo Marsa. Musk zagotavlja, da bo tesla milijarde let letela kot še ena "časovna kapsula" človeštva, in sicer po izrazito eliptični tirnici okoli Sonca. Avtomobil je igral pesem Life on Mars? (David Bowie), po poti naprej pa bo ponavljal pesem Space Oddity, vse dokler se ne iztrošijo baterije.
To sicer ni prvi električni avtomobil v vesolju. V okviru misij Apollo so na luno skupno poslali tri, s katerimi so se nato astronavti vozili po sivem prahu Meseca.
SpaceX je sicer znan po tem, da na prvo izstrelitev neke naprave posadi nenavaden ali trapast tovor, k čemur vodi Muskova navdušenost nad britanskimi komiki Monty Python. Tako je denimo prva kapsula Dragon vsebovala veliko kolo francoskega sira po navdihu skeča Prodajalna sira.
Vsekakor pa je izbira avtomobila tudi promocijska poteza, saj tesle nastajajo pod Muskovim nadzorom.
Neposredno na tron
Falcon Heavy je v trenutku izstrelitve postal najsilnejša raketa na svetu, zmožna odnesti kar dvakrat masivnejši tovor od najbližjega konkurenta, rakete Delta IV Heavy (ULA). Dodatno moč gre pripisati temu, da gre pravzaprav za združitev treh raket Falcon 9; oziroma natančneje, njihovih prvih stopenj. Skupno je tako Sokol obdarjen s kar 27 motorji Merlin. Posledično lahko v nižjo Zemljino orbito, kjer je tudi Mednarodna vesoljska postaja, ponese 63,8 tone, torej en tank Slovenske vojske M84, pa še enega goseničarja tipa M-80 povrhu. V nekoliko višjo prenosno orbito zmore 26,7 tone, do Marsa pa 17 ton.
Večkratna uporabnost, nižja cena
V praksi bodo tovori nekaj ton lažji - zaradi potrebe po dodatnem gorivu za vrnitev na tla. Tudi Falcon Heavy je namreč - zdaj dokazano - zmožen pristanka. SpaceX bo vrnjene dele obnovil in znova uporabil v poznejših poletih, s tem pa po lastnih trditvah veliko prihranil. Koliko, še ni znano, saj dejansko privarčevanega podjetje ni razkrilo niti za Falcone 9, ki jih reciklira že dalj časa. Zato je mogoče tudi, da prihranka skoraj ni. Ali pa drži celo obratno: vsi stroški logistike, obnove, vzdrževanja in testiranj bi lahko vse skupaj tudi podražili.
Zgovoren podatek je sama cena: 90 milijonov dolarjev za polet. To je skoraj štirikrat manj od Delta IV Heavy. Vprašanje je sicer, ali ne gre za dampinško ceno ali za preoptimistično okleščenje, ki nazadnje ne bo držalo vode. Toda: tudi če 90 milijonov podvojimo na 180 milijonov, je to še vedno veliko ceneje od konkurence. Če se bo Falcon Heavy izkazal za zanesljivega, potem lahko današnji dan štejemo za začetek velikega pretresa v vesoljski industriji. SpaceX že tako s Falconom 9 prevzema vse večji kos pogače dostave satelitov (kar je velik posel), s FH-jem pa se bo še bolj mastil.
Dvomi o velikih prihrankih zaradi večkratne uporabnosti sicer niso neutemeljeni. To je mogoče sklepati iz prvega velikega projekta vesoljske reciklaže. To so bili vesoljski čolnički, neke vrste s krili opremljene rakete, ki so v orbito nosile tovor in posadko, pa še nazaj. Uporabljali so jih leta in leta; pa ne le njih. Tudi dodatna raketna potisnika, ki so Space Shuttlom pomagala v orbito, sta našla mesto na novih misijah. A ker je za prenovo in vzdrževanje skrbela armada tisočev ljudi, so bili stroški ogromni, neprimerljivo višji od navadnih raket, program pa nazadnje ustavljen. Kako so (ali bodo) težavo rešili v kalifornijskem podjetju, bo pokazal čas.
Kmalu pride že večji
Dolgoročno utegne SpaceX-ov Falcon Heavy zamajati tudi veliki desetletni projekt Nase: težkonosilno raketo SLS (Space Launch System). Sestavili naj bi jo prav letos, preizkusno izstrelili pa prihodnje leto. Ker bo zmožna v nižjo orbito ponesti kar 130 ton, bo takrat s trona najzmogljivejše izpodrinila sokola. Njena šibkost pa tiči prav v - prej omenjenih vesoljskih čolničkih. SLS bo namreč opremljen z motorji in drugo opremo programa Space Shuttle, torej s staro, a še uporabno zapuščino. Za obnovo so spet potrebni veliki denarci. Nadalje bodo izstrelitve redke, kar izloči ekonomijo obsega kot dejavnik prihranka. Tako bo SLS za eno raketo naračunal krepko več kot milijardo evrov. Strokovnjaki in poznavalci vesoljske industrije v ZDA tako že špekulirajo, kdaj (ne zares 'če') se bosta začela politika in vodstvo Nase spraševati, ali so milijarde za SLS in visoki zneski za ULA-jeve Delte res upravičeni.
A še enkrat, le če se Falcon Heavy res izkaže za varno pot v vesolje. Dvomov o tem ni malo. Falconi so že večkrat eksplodirali ali kako drugače zatajili. Če bi Falcon 9 denimo decembra 2016 nosil teleskop James Webb, bi v ognju in treskah končalo 20 let dela in sedem milijard dolarjev. Še manj bi si Nasa želela smrtnih žrtev v primeru astronavtov. Falcon Heavy je po besedah Muska še precej bolj zapletena naprava z veliko netestiranimi neznankami in se kljub uspešnemu ognjenemu krstu še ni povsem dokazal. Posledično SLS-ova vloga sicer dragega, a silnega, zanesljivega in preizkušenega transporta ni nujno ogrožena. Možnost, da ga bo nadomestila pri težaških opravilih postavitve vesoljske postaje pri Mesecu, (očitno) potrebne za pot na Mars, ni velika. Kljub temu pa - tako piše Ars Technica - Nasa prav zaradi Falcon Heavyja na vse kriplje skuša zbiti stroške SLS-a.
Misije z Rdečim zmajem ne bo
Je pa zdaj že gotovo, da Falcon Heavy ne bo opravil napovedane prve misije na Mars. Musk je namreč pred letom in pol razglasil, da bo leta 2018 Falcon Heavy proti Marsu poslal vesoljsko ladjo Red Dragon, ki bo tam tudi pristala. To bi bil izjemen dosežek, saj ni še nič tako težkega pristalo na rdečem planetu, poleg tega bi to storilo zasebno podjetje, prvič v zgodovini. In v nasprotju s številnimi pobudami, ki so razbobnale velike načrte, a malo pokazale, SpaceX ima potrebne resurse za tak podvig. Ima denar, ima raketo (Falcon Heavy), kapsulo (Dragoni že dolgo oskrbujejo ISS) ter ima tudi tehnično in informacijsko podporo Nase. Scenarij, da bi enkrat letos Težki sokol proti Marsu poslal nadgrajeno različico Zmaja, ni bil nerealen. Toda Musk ga je vseeno odpovedal.
Namesto tega Velika jebena raketa
Za to so navedli dva razloga. Prvi: način pristanka na Marsu ni bil "optimalen", kot so se izrazili. Red Dragon bi to poskušal z raketnimi potisniki SuperDraco, a kot kaže, to morda ne bi bilo dovolj v redki atmosferi. Poleg tega se je podjetje zagnalo v naslednji veliki projekt. Ta se je sprva imenoval Mars Collonial Transporter, od lani pa BFR (Big Fucking Rocket, kot mu pravi Musk; prevod: Velika jebena raketa). Zanj so že razvili motorje in nekaj ključnih delov, polno zmožen reciklaže pa naj bi skrbel za postavitev kolonije na Marsu, kar Musk načrtuje do polovice tega stoletja. Pa še za zelo hitra potovanja okoli zemeljske oble namesto dolgotrajnih letalskih poletov. Nova časovnica za prvi pristanek na Marsu: leto 2022.
Boeing napoveduje, da bo prvi
Podjetje SpaceX na čelu z Muskom je zelo spretno pri odnosu z mediji, strategijah iskanja pozornosti javnosti in delanju velikih predstav. Ne glede na vzgib jim to prinaša pozornost, tudi finančnih krogov, posledično pa vlaganja in denar. Nova vesoljska tekma, ki je v pogonu že nekaj let, pa je privabila še nekaj novih akterjev, ki se stilsko pridružujejo Musku. Vodja AmazonaJeff Bezos ima prek podjetja Blue Origin v razvoju lastno težkonosilko po imenu New Glenn.
Po poročanju portala Space.com je prvi mož Boeinga Dennis Muilenburg napovedal, da bo prav njihova raketa ponesla prvega človeka na Mars. Boeing je sicer del prej omenjenega United Launch Alliance (ULA), skupnega podviga več ameriških tehnoloških velikanov. Boeing tako sodeluje pri SLS-u, pri prej omenjenih Deltah, razvija pa tudi novo serijo z imenom Vulcan in se poteguje za postavljanje vesoljske postaje pri Mesecu. Musk je na Muilenburgov izziv odgovoril le: "Dajte."
Treba bo še nekaj kerozina pojesti
Ne SLS ne Falcon Heavy pa ne bosta najsilnejši raketi vseh časov. Naziv drži - in ga bo še dolgo - slavni Saturn V, ki je nosil astronavte na Luno, z zmogljivostjo 140 ton v nižjo Zemljino orbito.
Video 1: Prenos z avtomobila

Video 2: Posnetek dogodka (sama izstrelitev se začne na 29:25)

Izstrelitev Muskove rakete skoraj popoln uspeh