Od volje in ravnanja človeka bo v prihodnjih desetletjih odvisno preživetje oziroma izumrtje kar četrtine vseh znanih vrst živali in rastlin. Kot največji vzrok uničenja, ki grozi modremu planetu, so ravnanja človeštva, ki izkorišča naravne vire, izsekava gozdove, v ozračje spušča emisije in še vedno izvaja krivolov.
Osem milijonov rastlinskih in živalskih vrst izginja po stopnji, ki je od več deset- do več stokrat hitrejša, kot je bila v zadnjih desetih milijonih let. Milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje.
Kdaj bodo politiki ukrepali?
Takšni so izsledki raziskave Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES), ki jo je izvajala tri leta, ugotovitve pa zapisala na 1.800 straneh.
V raziskavi je sodelovalo več kot 15.000 znanstvenikov in raziskovalcev iz 50 držav, njihov glavni cilj pa je bil opozoriti politike na resnost položaja, da bi se končno sprejeli ukrepe za zajezitev podnebnih sprememb. Potrebujemo sistemske spremembe, opozarjajo strokovnjaki.
Spremembe, ki so jih povzročila desetletja plenjenja in zastrupljanja gozdov, oceanov, zemlje in zraka, ogrožajo človeštvo "vsaj toliko kot podnebne spremembe", je opozoril Robert Watson, ki je predsedoval zasedanju predstavnikov 132 držav.
Problematično tudi pridelovanje in uživanje hrane
Poročilo opozarja, da bo ustavitev nevarnih trendov zahtevala temeljito prevetritev načina, na katerega pridelujemo in uživamo dobrine, še posebej hrano.
"Spodkopavamo temelje naših gospodarstev, načinov preživljanja, prehranske varnosti, zdravja in kakovosti življenja po svetu," je opozoril Watson. "S transformativnimi spremembami mislimo na temeljno, sistemsko reorganizacijo," je poudaril.
Pet razlogov uničevanja narave
Poročilo prvič v zgodovini IPBES-a izpostavlja pet glavnih razlogov za izgubo vrst in degradacijo narave. Prva dva, ki močno vodita pred drugimi, sta izginjanje oziroma izginotje habitatov zaradi spremenjene rabe zemlje in morij ter neposredna človeška raba rastlin in živali.
Na tretjem mestu so podnebne spremembe, ki pa se na lestvici hitro dvigujejo. Na četrtem in petem mestu so onesnaževanje ‒ v reke in oceane je vsako leto odvrženih 400 milijonov ton težkih kovin, strupenega blata in drugih odpadkov ‒ ter tujerodne vrste, kot so podgane, komarji, kače in rastline, ki se prenašajo na ladjah ali letalih.
Tu sta še povečevanje števila ljudi po svetu in njihove sposobnosti trošenja.
Kaj lahko naredimo?
Izpostavlja pa dejanja, ki se jim ne bo mogoče izogniti: zmanjšanje uživanja mesa, ustavitev izsekavanja gozdov v tropskih državah, zmanjšanje luksuzne porabe, odprava okolju škodljivih subvencij in sprejemanje zasnove nizke gospodarske rasti.
Objavljeno poročilo bo temelj za razpravo na zasedanju pogodbenic Konvencije ZN-a o biološki raznovrstnosti na Kitajskem oktobra 2020.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje