Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
17.10.2020
Ni pomembno, kako ti je ime ali narodnost, pomembno je, da si predvsem človek, pravi Hatije Ismaili, Albanka iz Makedonije, slovenska zdravnica leta 2020. Odraščala je med Gostivarjem in Kočevjem, študirala na Reki, živi in dela pa v Novem mestu.
03.10.2020
V Sloveniji dela okoli 500 tujih zdravnikov, največ iz Srbije - skoraj 200. Eden izmed njih je tudi dr. Vladan Rajić s Pediatrične klinike, ki tudi predava na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
03.10.2020
Hrvaški, nemški in srbski jezik bi morali biti priznani kot manjšinski jeziki, ki se tradicionalno govorijo v Sloveniji, piše v najnovejših priporočilih Sveta Evrope. Vlada: Predlagana priporočila le delno odražajo stanje izvajanja Listine v Sloveniji.
19.09.2020
"Vedno se mi je zdelo, da živim neko vzporedno življenje: doma patriarhalna vzgoja, ko so se pri nas vrata zaprla, je bilo tako, kot da smo nekje v Črni gori – v Mariboru. Šola pa je bila seveda takšna, kot je bila, slovenska, liberalna."
05.09.2020
Med vojno v Bosni in Hercegovini je pisatelj Velibor Čolić zatočišče poiskal v Franciji. Takrat, leta 1992, še ni znal niti besede francosko. Zadnjih 15 let romane piše izključno v francoščini: postal je "jugoslovanski" Milan Kundera.
20.06.2020
Morda zaradi pragmatičnosti slovenske politike ali strahu, da bi 10 odstotkov slovenskega prebivalstva, "jugovičev", razblinilo narodno bit, ti še niso priznani, pravi Marko Mandir in ugotavlja, da Slovenija močno zaostaja glede pravic manjšin.
06.06.2020
Starši priseljenci niso imeli ustrezne tehnične opreme za pouk na daljavo. Niso vedeli, kaj je spletna učilnica, kako vstopati vanjo, kje najti gradivo, kaj z njim narediti. Zato so že ob začetku epidemije v DRPD-ju prevedli navodila šolanja na daljavo.
23.05.2020
Slovenija ima tako kot Katar 2 milijona prebivalcev in bi morala imeti inštitut za medicino športa, kamor bi vsi športniki lahko 24 ur dnevno prihajali na diagnostiko, pravi Edvin Dervišević, ki je v Dohi soustanovil kliniko za rehabilitacijo športnikov.
09.05.2020
"Tako je, kot bi imel vodovodno pipo, ki jo ti odpiraš in zapiraš. Lahko rečeš, da ni vode, jaz pa bom nemočen. Zelo veliko je odvisno od tega, kdo je na oblasti in kakšni so njegovi nameni," tako o svetu po epidemiji razmišlja gledališki režiser.
14.03.2020
Si, kar vidiš je bil naslov razstave Vladana Srdića in najbolje slika poslanstvo oblikovalca vizualnih komunikacij, ki so ga bombe pred 21 leti iz Beograda pregnale v Ljubljano. Njegove rešitve spoštujejo tako pri nas kot v Avstriji, ZDA in na Kitajskem.
07.03.2020
Beograjčan Milan Marković Matthis je do pred kratkim živel na Švedskem. Njegove predstave so poleg gledališč v regiji uprizarjali na Danskem, v Nemčiji in Veliki Britaniji. Zadnje čase živi pri nas, a ga delo pogosto vrača v Beograd in Zagreb.
29.02.2020
Najhujša ksenofobija tli v mikroksenofobijah, kjer je pomembnejše, iz katerega mesta si kot iz katere republike, ali te imajo za tujca iz kraja bogu za hrbtom. To velja zlasti za samooklicane velmože v nekdanjih središčih nekdanje države, pravi Tomaš.
Neveljaven email naslov