Največje naftne zaloge so na Bližnjem vzhodu in v Rusiji. Foto: EPA
Največje naftne zaloge so na Bližnjem vzhodu in v Rusiji. Foto: EPA
Promet v Pekingu
Največji porabniki nafte bodo še naprej avtomobili. Foto: EPA

Ob zaostrovanju okoljevarstvenih zakonov, iskanju novih virov energije zaradi varnostnih groženj in cenejših drugih goriv se bodo po letu 2050 potrebe po nafti najverjetneje zmanjševale. Najprej se bo povpraševanje po nafti zmanjšalo zaradi proizvajalcev avtomobilov, ki že zdaj vlagajo milijarde dolarjev v manj potratna vozila. Gorivo za vozila obsegata dve tretjini povpraševanja po nafti.

Največji vpliv na manjše povpraševanje pa bodo imeli po mnenju analitikov strožji okolijski zakoni. Ukrepi za zmanjšanje topologrednih plinov bodo tako popolnoma spremenili povpraševanje po gorivih.

V naslednjih desetih ali dvajsetih letih bo sicer povraševanje po fosilnih gorivih še naraščalo, glavna gonilna sila tega pa bodo razvijajoča se gospodarstva, še posebej indijsko in kitajsko. Povpraševanje bo ostalo visoko tudi zaradi ladijskega in letalskega prometa, saj se taka tehnologija, ki bi lahko zamenjala rafinirano nafto, še ne pripravlja. Po letu 2050 naj bi se povpraševanja vendarle ustavilo.

Čeprav mnogi v zadnjih letih opozarjajo na pomanjkanje nafte, ki bi ga sprožilo večje črpanje kot pa bi bilo odkrivanje novih zalog, pa analitiki menijo, da se to verjetno ne bo zgodilo. V zadnjih 20 do 30 letih je energetski sektor trpel zaradi nezadostnega vlaganja, zato so možnosti za črpanje nafte še velike. Danes namreč obstajata boljša tehnologija za izkoriščanje obstoječih naftnih polj ter vrtanje v večje globine pod morjem in na neprijaznih območjih.