Strategijo reševanja problematike izvajalcev pristaniških storitev pa bo Luka Koper obravnavala na naslednji seji nadzornega sveta. Foto: TV Slovenija/Elen Batista Štader
Strategijo reševanja problematike izvajalcev pristaniških storitev pa bo Luka Koper obravnavala na naslednji seji nadzornega sveta. Foto: TV Slovenija/Elen Batista Štader
Žerjav v Luki Koper
Usoda delavcev pri "luških gazdah" bo v rokah posebne delovne skupine. Foto: BoBo
V Luki Koper tudi o najetih delavcih
Sestanek nadzornikov Luke Koper

Nadzorniki Luke Koper so po šestih urah seje sprejeli začasni poslovni načrt za letošnje leto, ta predvideva zaposlitev 203 delavcev. Za širšo problematiko reševanja izvajalcev pristaniških storitev (IPS) pa so si vzeli še nekaj časa. Nov delavski direktor v Luki Koper je postal Vojko Rotar.

"Glede modela IPS-a je nova uprava z Dimitrijem Zadelom na čelu naredila velik korak naprej, saj je prepoznala njegovo nezakonitost," je dejal prvi nadzornik Uroš Ilić. Ker pa gre za dolgoletno težavo, je uprava ne more rešiti čez noč. Pri tem sodeluje z inšpekcijo za delo, finančno upravo, pa tudi s sindikati, ki so pokazali veliko pripravljenosti za pomoč. V poslovnem načrtu za leto 2018 je predvidena zaposlitev 203 delavcev. Strategijo reševanja problematike izvajalcev pristaniških storitev pa bo Luka Koper obravnavala na naslednji seji nadzornega sveta. Število delavcev, ki jih bo v prihodnje zaposlila, se tako utegne še povečati.

Načinov zakonitega zaposlovanja je lahko več, je te dni v Kopru dejala glavna tržna inšpektorica Nataša Trček. Luka Koper lahko delavce zaposli v svojem podjetju, lahko jih najema tudi prek agencij. Te so v Evropski uniji regulirane in nadzorovane. Pomembno je, da so pravice najetih delavcev popolnoma izenačene s pravicami redno zaposlenih. Luka Koper trenutno zaposluje približno 1.000 delavcev. Dnevno jih prek IPS-podjetij najema okrog 700, skupaj pa jih je še veliko več, glede na podeljene dovolilnice za vstop v pristanišče celo okrog 1.300. "Da je to nezakonito, je na enem izmed primerov pred kratkim ugotovilo tudi sodišče," je še dejala Trčkova, zato je inšpekcija za delo v Luki Koper januarja uvedla nadzor. Družbi je dala mesec in pol časa, da nezakonito stanje odpravi.

Prekarni delavci se vse bolj zavedajo svojih pravic in se že sindikalno organizirajo. V sredo so v prostorih sindikata Konfederacija sindikatov 90 pripravili prvi zbor delavcev. Predsednik sindikata Konfederacija sindikatov 90 Peter Majcen je povedal, da bodo prekarne delavce podprli v prizadevanju za primerno zaposlitev. Zaposlovanje prek agencij se jim ne zdi neprimerno, saj agencije na dolgi rok ne skrbijo za dobrobit delavca. Poleg tega je agencijsko delo namenjeno začasnemu delu, ko družba zaradi večjega obsega dela nujno potrebuje dodatne ljudi. To pa ni primer Luke Koper, ta večino delavcev potrebuje trajno. Sindikat bo tvorno sodeloval z upravo pri zaposlovanju delavcev, ne skriva pa, da IPS-delavci razmišljajo tudi o tožbah, če od Luke Koper ne bo posluha. Uprava se tveganja zaveda, tudi zato je poslovni načrt za leto 2018 začasen. Mogoč je torej njegov rebalans.

Druga neznanka v poslovnem načrtu je projekt izgradnje drugega železniškega tira med Koprom in Divačo, ki je obtičal na vrhovnem sodišču. Ne glede na razplet in usodo projekta je Luka Koper v poslovni načrt za letošnje leto vključila stroške iz takse na pretovor.

Poslovni načrt je sicer ambiciozno zastavljen in presega dozdajšnje rezultate. Ladijski pretovor sicer ostaja na lanski ravni, predviden je v višini 23 milijonov ton. Rast je predvidena na kontejnerskem in avtomobilskem področju, zaradi vzdrževalnih del na plavžu pa bo manjši na področju sipkih in razsutih tovorov. Čisti prihodki od prodaje bodo v letu 2018 znašali 228 milijonov evrov, čisti poslovni izid družbe je načrtovan v znesku 48 milijonov evrov, čista dobičkonosnost kapitala (ROE) pa v vrednosti 13,7 odstotka.

Luka poleg tega načrtuje 55 milijonov evrov dobička iz poslovanja na ravni matične družbe in 57 milijonov evrov na ravni skupine. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) matične družbe je načrtovan v vrednosti 84 milijonov evrov, na ravni skupine pa 86 milijonov evrov. Pri tem načrtujejo 48 milijonov evrov čistega dobička na ravni družbe oziroma 49 milijonov evrov čistega dobička na ravni skupine. Luka Koper predvideva tudi nekaj naložb v infrastrukturo v skupni vrednosti 52 milijonov evrov, pri tem je najpomembnejša izgradnja novega vhoda v pristanišče. Večina teh projektov je odvisna od pridobivanja potrebnih soglasij državnih in lokalnih ustanov.

Predsednik nadzornega sveta Uroš Ilić verjame, da bodo vsi sodelovali v dobro Luke Koper. Kar precej nemira je namreč v Kopru povzročil predlog o imenovanju Vojka Rotarja, tesnega sodelavca Gašperja Gašperja Mišiča, za novega delavskega direktorja v Luki Koper. V javnosti so se pojavile informacije, da je Rotarjev odhod iz koprskega komunalnega podjetja Marjetica, kjer je bil vodja službe za stike z javnostjo, v Luko Koper močno razburil koprskega župana Borisa Popoviča. Mediji so poročali o sporu in koncu zavezništva med Borisom Popovičem in Gašperjem Gašperjem Mišičem. Ker uradnih izjav ni bilo, lahko javnost o njunem odnosu, ki je do zdaj temeljil na lojalnosti, zgolj ugiba.

Pri tem je zelo pomenljivo, da je nadzorni svet, v katerem ima občina Koper svojega predstavnika, soglasno podprl Vojka Rotarja za novega delavskega direktorja. Uradno je bil sklep sprejet soglasno, vendar tako, da so (od devetih članov nadzornega sveta) za imenovanje Rotarja glasovali trije predstavniki delavcev, vsi preostali člani nadzornega sveta – pet predstavnikov kapitala in ena predstavnica lokalne skupnosti – pa so bili vzdržani. Proti imenovanju Vojka Rotarja torej ni bil nihče. Rotar je že prevzel položaj delavskega direktorja, pogodbo o zaposlitvi bo podpisal po prenehanju delovnega razmerja na Marjetici. Prejšnji delavski direktor Stojan Čepar ostaja zaposlen v Luki Koper. Predsednik nadzornega sveta Uroš Ilić je pohvalil predstavitev Vojka Rotarja, na vprašanje, kakšno bo od zdaj njegovo sodelovanje s predstavniki občine Koper, pa je Rotar odgovoril, da zelo dobro pozna ustroj lokalne skupnosti, zato "bom imel mogoče do nekaterih vrat lažji dostop, mogoče pa tudi ne".

Delavci IPS-a s svojimi zahtevami
Delavci IPS-a so medtem oblikovali svoje zahteve na zboru delavcev, ki so ga organizirali Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Obalna sindikalna organizacija - KS 90, Sindikat pristaniških delavcev Slovenije OSO KS 90 in društvo Delavska svetovalnica. Zbora se je udeležilo več deset delavcev IPS-a, ki so izglasovali, da jih lahko predstavniki teh organizacij zastopajo v pogajanjih z upravo Luke za razreševanje te tematike s ciljem neposredne zaposlitve vseh delavcev, ki trenutno delo v Luki opravljajo prek IPS-a.

Upravo so pozvali, naj te predstavnike obravnava kot enakovredne partnerje in naj "dosledno upošteva pravila ter predpise o zagotavljanju zdravja in varstva pri delu".

V Luki Koper tudi o najetih delavcih
Sestanek nadzornikov Luke Koper