Ozemlje Slovenije leži na območju, kjer so potresi dokaj pogosti, nastajajo pa zaradi premikanja Jadranske plošče. Na naših tleh je bilo tako že več kot 60 rušilnih potresov, ki so zahtevali človeška življenja in povzročali veliko gmotno škodo. Na agenciji za okolje pojasnjujejo, da so potresno najnevarnejša območja poleg ljubljanskega, kjer se je v preteklosti sprostilo največ potresne energije, še idrijsko, tolminsko in krško-brežiško. Potresna žarišča sicer nastajajo na celotnem ozemlju Slovenije, jih je pa najmanj na skrajnem severovzhodnem delu.

Magnituda naj bi dosegla stopnjo 6,8
Najhujši potres se je zgodil pred 500 leti, po podatkih raziskav različnih avtorjev pa je imel magnitudo 6,8 in je dosegel največjo intenziteto, 10. stopnje po evropski potresni lestvici. Njegovo nadžarišče naj bi bilo v bližini Idrije, a je ta podatek še precej manj zanesljiv od magnitude. "Šele raziskave zgodovinskih podatkov, ki zdaj potekajo v Sloveniji in sosednjih državah, bodo omogočile natančnejšo oceno. Vsekakor pa ni dvoma, da je bil to najmočnejši znan potres na Slovenskem," je zapisano na spletni strani Arsa.

Porušeni gradovi, poškodovane ceste
Posledice potresa opisuje več poročil iz tistih časov, njegova rušilna moč pa je poškodovala številna mesta in gradove v današnji Furlaniji in Benečiji ter na ozemlju današnje Primorske, Gorenjske, Notranjske in Dolenjske. Zapisane so poškodbe cerkva, utrdb in javnih zgradb. Glede na način gradnje v teh časih je bilo verjetno veliko poškodb tudi na zidanih stanovanjskih hišah.

Objavljene so bile ocene, da je potres zahteval 12.000 žrtev, kar pa je verjetno pretirano. So pa očividci poročali, da je bil Bovec popolnoma porušen in uničen, pomembna gorska cesta čez Predel pa zaprta, ker sta se »dva sosednja hriba zrušila en proti drugemu in zaprla cesto v Nemčijo, kar je dobro zazdaj, ko smo v vojni, toda bo slabo za trgovino v časih, ko se povrne mir«.

V Ljubljani se je preselil sedež Deželnih stanov
Prizadeta je bila tudi Ljubljana, saj so se uradniki Deželnih stanov za Kranjsko morali preseliti iz svoje hiše, ker je bila v potresu tako poškodovana, da ni bila več primerna za bivanje. Poškodovane so bile hiša nemškega viteškega reda (današnje Križanke) in njihova cerkev, vicedomova palača in druge dobro grajene hiše, razpokalo in podrlo se je osem stolpov in del mestnega obzidja.

Škofja Loka še hrani spomin
Zelo dobro so dokumentirani učinki potresa v Škofji Loki, saj so se ohranile spominske plošče na gradu in na »kašči«. V kapeli v Schwartzovi hiši je bil odkrit napis v heksametrih, ki je prav tako omenjal potres in posledice. Škodo so imeli še v Tolminu, kjer sta se podrla oba gradova, v Polhovem Gradcu, Smledniku, Kamniku, Tržiču in Postojni. Zapisi navajajo dve žrtvi, eno v Polhovem Gradcu in eno v Škofji Loki, čeprav je verjetno v ruševinah umrlo več ljudi.

Za samo Idrijo, kjer naj bi bilo žarišče, pa v zgodovinskih virih ni podatkov o posledicah potresa v takratnem rudarskem naselju. Leta 1511 sta bili sicer v Idriji verjetno le dve zidani stavbi, ker so rudarji živeli v lesenih hišah. Prav tako ni mogoče zatrditi, da je prav ta potres povzročil ogromen plaz iz Kobalovega hriba, ki je povzročil zalitje rudnika živega srebra.

Prebivalstvo je usoda v tistih letih močno tepla
Je pa vsekakor zagotovo, da so posledice potresa močno prizadele že tako obubožano prebivalstvo na tleh današnje zahodne Slovenije, saj so v tistem času pustošile tudi kuga, suša in posledično lakota, ki so jim sledile množične smrti. Prav tako so živeli v strahu pred turškimi vpadi, plemiči pa so jim za obrambo in obnovo obzidij, utrdb ter gradov nalagali tudi vedno višje davke. Tudi to je privedlo do velikega kmečkega upora čez nekaj let.