Zaradi podlubnikov je bilo letos do 25. julija za posek izbranih že za 470.000 kubičnih metrov dreves, a jih je bilo od tega za 162.000 kubičnih metrov napadenih že lani. Prostornino letos napadenih dreves, ki zadostuje za razglasitev naravne nesreče, bomo očitno dosegli avgusta.

"V naravnih ujmah, žledolomu in nato še vetrolomu je bil poškodovan zelo velik delež iglavcev. Delež smreke med poškodovanimi drevesi v vetrolomih leta 2017 in 2018 je bil kar 90-, ponekod celo 95-odstoten. Pri nas pa imamo največje težave prav s smrekovimi lubadarji. Na novo poškodovane smreke podlubnikom dišijo, saj jim predstavljajo hrano. Prav tako lažje napadejo poškodovana kot zdrava, stoječa drevesa, ki se znajo braniti z naravnimi odpornimi mehanizmi, med drugim tudi s smoljenjem," pojasnjuje Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije.

"Optimalno je, če smreke, ki so poškodovane od vetroloma ali drugih naravnih ujm, spravimo iz gozda, preden jih napade lubadar. Če jih spravimo iz gozda, ko so že napadene, a hrošči še niso izleteli in so še v razvojni fazi jajčec in ličink, je tudi to precej idealno, saj smo tako polovili lubadarje na določenem območju in jih uničili. Najslabše je, kadar imamo v gozdu sveže poškodovane smreke in hkrati vročinske razmere." Če se poškodovana drevesa, ki so jih napadli podlubniki, pravočasno ne odstranijo iz gozda, se njihova številčnost spet poveča.

Vročinski valovi v juniju in juliju so še pospešili razvoj podlubnikov, zato bomo predvidoma že avgusta imeli 400.000 kubičnih metrov poškodovanih dreves. "To pomeni, da bomo na podlagi interventnega zakona o podlubnikih predlagali razglasitev naravne nesreče," doda Kolškova.

Podlubniki v vročini postanejo hiperaktivni

"Namnožitev podlubnikov v tekočem letu je odvisna od tega, koliko jih preživi zimo, ti pa večinoma prezimujejo v razvojni fazi hrošča. Naše zime so v zadnjih letih zelo mile in večina podlubnikov, ki so se uspešno razvili v jesenskem obdobju, zimo preživi." Najprej moramo upoštevati, kako številčni so bili podlubniki v predhodnem letu. V letu 2018 se je zaradi poškodovanih gozdov v vetrolomu 2017 njihova številčnost zelo povečala. Nato smo imeli zaradi mile zime letos spomladi povečano številčnost hroščev, ki so uspešno prezimili in izlegli jajčeca v novo napadena drevesa letošnjega leta. V nadaljevanju je razvoj zaradi nekoliko nižjih spomladanskih temperatur potekal v povprečju. "A ko so se razvili v hrošče, so nastale vročinske razmere, v katerih so podlubniki hiperaktivni," pojasni Kolškova.

"Vročina predstavlja ugodne vremenske razmere tako za rojenje kot za letanje in napadanje novih dreves. Hkrati razvoj od jajčeca do hroščka poteka hitreje. Če v normalnih razmerah razvoj poteka od osem do deset tednov, se lahko pri temperaturah nad 25, 30 stopinj Celzija razvoj skrajša na polovico." Podlubniki v vročini za razvoj potrebujejo le pet tednov.

Ker je čas razvoja od jajčeca do hrošča zelo skrajšan, imajo gozdarji precej manj časa, da najdejo napadena drevesa, manj časa imajo tudi lastniki, da odstranijo drevesa iz gozda, preden se na njih razvije nova generacija podlubnika. "V normalnih razmerah imamo štiri do pet tednov časa, da drevo najdemo in ga nato odstranimo iz gozda. Zdaj pa gre to tako hitro, da bi moralo biti drevo, ko ga najdemo, že v enem do dveh tednih posekano in spravljeno iz gozda. Če tega ne storimo, pa novo razviti hrošči izletijo in napadejo nova drevesa. To je največji problem vročinskih valov. Hitrejši razvoj od jajčeca do hrošča in posledično skrajšan čas za pravočasno ukrepanje gozdarjev."

Gozdarji iščejo v neurjih poškodovane iglavce

Že letošnja neurja v juliju so povzročila nove poškodbe smrek, razpršenih po gozdovih. "To pomeni, da je treba pregledati vse gozdove, ki so jih prizadela neurja z močnim vetrom, poiskati podrta drevesa in jih čim hitreje odstraniti iz gozda," razloži Kolškova. Zavod za gozdove Slovenije zato v teh dneh v ogroženih gozdovih izvaja poostren nadzor, da bi čim hitreje našli in odstranili žarišča podlubnikov. Revirni gozdarji napadena drevesa označujejo za posek, lastnikom gozdov pa izdajo odločbo za izvedbo poseka in zatiralnih ukrepov. "Trenutno iščemo posamezna podrta drevesa in s podlubniki napadena drevesa, a nam vse skupaj otežuje čas dopustov. Zdoma so lastniki gozdov, izvajalci spravila lesa imajo dopuste, naši delavci prav tako."

Kakšna je prihodnost smreke v Sloveniji?

Delež smreke v slovenskih gozdovih se bo še naprej zmanjševal, pove Kolškova. "Da se bo ta delež res občutno zmanjšal, bo potrebnih več desetletij, morda stoletje. Kljub temu so dolgoročne napovedi za smreko porazne. Trenutno pričakujemo nekaj odstotkov upada lesne zaloge na leto, a mi se bomo še vedno lahko sprehajali po smrekovih gozdovih."