Celotno območje, na katerem stoji tudi Cinkarna Celje, je onesnaženo, podtalna voda od tu pa je posledično neuporabna, je pojasnil inženir Miran Veselič. Foto: BoBo
Celotno območje, na katerem stoji tudi Cinkarna Celje, je onesnaženo, podtalna voda od tu pa je posledično neuporabna, je pojasnil inženir Miran Veselič. Foto: BoBo
false
Projekt sanacije zemljišča v Bukovžlaku bo stal okoli 2,8 milijona evrov. Foto: Reuters
Sanacija s težkimi kovinami onesnaženega območja

Projekt bo po ocenah stal okoli 2,8 milijona evrov, območje pa bo sanirano do leta 2021. Država je namreč 8. novembra dobila zeleno luč EK-ja za nadaljevanje dejavnosti, s katerimi bo uresničila sodbo Sodišča EU-ja, pred katerim je EK na pobudo civilne iniciative iz Celja tožil Slovenijo, je na novinarski konferenci pojasnila vodja direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bolte.

Sanacija takšnega območja je z okoljskega, inženirskega, tehnološkega in finančnega vidika zelo zahtevna, pa je dodala Ana Petkovšek z ljubljanske fakultete za gradbeništvo, kjer so pripravili študijo. Po pridobitvi vseh podatkov so s presenečenjem ugotovili, da je onesnaženje na tej parceli le vrh ledene gore, saj so po geodetskih kartah od leta 1958 naprej ugotovili, da so na območju nasute veliko večje količine onesnaženega materiala. Skupno gre za okoli 150 tisoč kubičnih metrov materiala.

Doslej so za analize in študije namenili 150 tisoč evrov, celoten projekt pa bo predvidoma stal okoli 2,8 milijona evrov. Priprava dokumentacije za sprejetje prostorskega akta bo tako stala okoli 650 tisoč evrov, izvedba del pa okoli dveh milijonov evrov.

Onesnaženost s težkimi kovinami
Doslej so v okviru sanacije degradiranega zemljišča v Bukovžlaku, ki je v pristojnosti države (del sodbe je bila tudi sanacija območja Gaberje jug, kjer pa je zemljišče že sanirala občina), izvedli potrebne analize in pripravili študijo izvedljivosti. Območje je onesnaženo s težkimi kovinami, zato ga bodo sanirali tako, da bodo zemljino površino remedirali in zgradili pokrov, ki bo zmanjšal pronicanje padavin, ter vzpostavili sistem monitoringa podzemne vode. Pokrov bo iz vodotesnega materiala, uredili pa bodo tudi plasti drenaže za odvajanje vode in zaključno plast, ki bo odvisna od namembnosti površine.

Območje je bilo v preteklosti poplavno in so ga nasuli, potem ko je bila zaradi vzpostavljanja industrijskega območja prestavljena struga Hudinje. Poleg tega je del območja uporabljala vojska, in sicer med 2. svetovno vojno nemška, nato jugoslovanska. Odkrili so namreč protitankovske jarke in gnezda za strojnice, ki so bila pozneje zasuta z omenjenim spornim materialom.

Na projekt pa lahko vplivajo tudi drugi vidiki, in sicer ureditev pravnih razmerij z zasebnimi lastniki dela tega območja, potek komunalnih vodov prek zemljišč in možnost, da bodo na območju našli grobišča vojnih in povojnih žrtev, je sklenila Boltetova.

Sanacija s težkimi kovinami onesnaženega območja