Pristojni prebivalce pozivajo k omejitvi druženja med prazniki. Foto: EPA
Pristojni prebivalce pozivajo k omejitvi druženja med prazniki. Foto: EPA

V petek je bilo opravljenih tudi 32.514 hitrih antigenskih testov, ki se morajo v primeru pozitivnega izvida potrditi še s PCR-testom.

V bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravi 561 bolnikov, 132 jih potrebuje intenzivno nego, kar je manj kot dan prej. S covidom-19 je umrlo devet bolnikov.

Najmlajši hospitaliziran covidni bolnik je star 19 let, najmlajši covidni bolnik na intenzivni terapiji pa 34 let.

Po oceni NIJZ-ja je v državi 26.656 aktivnih primerov okužbe. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov se je dvignilo na 2240, kar je 102 več kot dan prej. Štirinajstdnevno povprečje potrjenih okužb na 100.000 prebivalcev pa je 1263 oziroma 73 več kot dan prej.

Po podatkih vlade so v petek cepili 3784 ljudi. Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je cepljenih 1.188.489 ljudi oz. 56 odstotkov vseh prebivalcev. Med starejšimi od 18 let je z enim odmerkom cepljenih 67 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 50 let pa 77 odstotkov.

Z vsemi odmerki je cepljenih 1.119.015 oz. 53 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 18 let jih je precepljenih 63 odstotkov, med starejšimi od 50 let pa 74 odstotkov.

Foto: Twitter/Vlada RS
Foto: Twitter/Vlada RS

Med prazniki le v ožjem krogu

Epidemične razmere so skrajno resne. Bolnišnice so skoraj polne, na voljo je le še deset odstotkov zmogljivosti za bolnike s covidom. V zdravstvu zato s strahom pričakujejo prihodnje dni in upajo, da bodo zdržali čez praznike.

Poziv ministra k zamejevanju stikov

Minister za zdravje Janez Poklukar je pozval, da ob prazničnem koncu tedna ljudje ravnajo družbeno odgovorno in sami zamejijo nenujne stike, še posebej z bolj ogroženimi posamezniki, na primer starejšimi in bolnimi. "Prosim in spodbujam vsakega posameznika, da ravnamo družbeno odgovorno, da sami zamejimo nenujne stike, še posebej z bolj ogroženimi posamezniki," je zapisal.

"Pred nami je praznični vikend, dan spomina na mrtve, ko se še posebej poklonimo svojim bližnjim in ljubljenim, ki jih žal ni več z nami. To je tudi čas, ko se običajno srečujemo tudi z bolj oddaljenimi sorodniki in znanci. Povsem naravno in prav je, še posebej po zdaj že skorajda dveh turbulentnih letih, da si želimo bližine soljudi," je poudaril Poklukar, a ob tem opozoril, da je to odlična priložnost tudi za virus, da še bolj zakroži in se razmnožuje.

Opomnil je na preobremenjenost bolnišnic, kjer zaradi zdravljenja covidnih bolnikov ukinjajo nekatere programe. Vse Slovence je pozval, naj se vedejo odgovorno in naredijo vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo širjenje virusa.

Ob vse večjih pritiskih na bolnišnice je Poklukar pozval tudi župane, naj pripomorejo k doslednemu izvajanju ukrepov PCT, pristojni pa vse prebivalce pozivajo, naj čez praznike ostanejo doma, naj se ne družijo in se izogibajo nakupovalnim središčem.

Epidemične razmere so se v tem tednu precej poslabšale

Od srede za covidne bolnike 749 postelj

Kot je za Radio Slovenija poročala Snežana Ilijaš, je trenutno najhuje na pediatrični kliniki ter na ljubljanski in mariborski infekcijski kliniki. Trenutno je na voljo 629 covidnih postelj, s prihodnjo sredo bodo kapacitete povečali na 749, je napovedal državni sekretar Franc Vindišar. Vendar pa kapacitete niso neomejene, poleg tega pa še večjo težavo predstavljajo kadri: "Na dnevni ravni spremljamo stanje zasedenosti in delamo vse, da bi lahko zagotavljali za vse bolnike, ki potrebujejo namestitve, da bodo te tudi zagotovljene."

Ko bo na intenzivnih oddelkih zasedenih več kot 160 postelj, bodo potrebni rigorozni ukrepi, pravi Vindišar. Kakšni, še ni znano. Odločitev o zapiranju države še ni sprejeta, vse je v rokah ljudi, je opozoril. "Iskreno upam, da je slovenski narod dovolj moder, da bo spoznal, da gorijo zadnje rdeče luči, da je treba spremeniti dozdajšnji način pristopa do covida. To je edini garant, da bo zdravstveni sistem zdržal," je dodal Vindišar.

Najhujša težava v slovenskih bolnišnicah je pomanjkanje kadra. Foto: EPA
Najhujša težava v slovenskih bolnišnicah je pomanjkanje kadra. Foto: EPA

Poostren nadzor na črpalkah, v trgovinah

V prihodnjih dneh bodo inšpekcijske službe poostreno nadzorovale upoštevanje pogojev PCT. Doslej so inšpektorji predvsem opozarjali, v prihodnje bodo izrekali tudi globe. Višina globe za neupoštevanje pogojev PCT za pravno osebo je od 4000 do 100.000 evrov, za posameznika pa od 400 do 4000 evrov. Preverjanje je pričakovati na različnih področjih.

O tem, kaj bodo preverjali delovni inšpektorji, je direktor inšpekcije nadzorovanja varnosti in zdravja pri delu Slavko Krištofelc dejal: "Kot nam je znano, bodo vsi nadzorni organi ta konec tedna prisotni na terenu. Malo manj bomo zahajali v trgovine in gostinske lokale, bolj se bomo osredotočili na dejavnosti, v katerih ne pričakujemo drugih nadzornih organov. To so bencinske črpalke, prodajalne sveč in cvetja."

Na terenu bo tudi 150 inšpektorjev Finančne uprave. Glavnina njihovih nadzorov se je doslej nanašala na gostinske lokale.

Avšič Županc: Virus je verjetno že dosegel maksimalno nalezljivost

Virologinja Tatjana Avšič Županc je v pogovoru za portal N1 dejala, da jo predvsem skrbi morebitni prihod kakšne nove različice novega koronavirusa, ki bi se učinkoviteje izognila imunskemu odzivu. Hkrati pa skoraj ne vidi več možnosti, da bi se virus širil še lažje, kot se trenutna različica delta.

Ob nedavnih navedbah direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milana Kreka, da naj bi se "rojevala nova različica, ki bo še za 20 odstotkov bolj kužna od delte", je pojasnila, da gre pri tej različici za podtip različice delta z dvema dodatnima mutacijama na beljakovini bodice S. "Vendar za zdaj ne vemo, ali ima virus zaradi tega kakšne posebne lastnosti, posebne prednosti," je dodala Avšič Župančeva.

Po njenih besedah podatka, da je podtip različice delta še za 20 odstotkov bolj nalezljiv, do danes še ni mogoče zaslediti v strokovno-znanstveni literaturi. Vsekakor pa je ta podtip različice delta, ki smo ga v Sloveniji do zdaj zaznali v treh primerih, pod drobnogledom. "Mislim, da bi morali biti določeni ljudje bolj kritični do svojih sposobnosti za interpretacijo znanosti. Ta komunikacija je včasih pri nas res na nizki ravni. Jaz se z virusi ukvarjam že skoraj 40 let, pa se mi še vedno zdijo bolj nepopisana kot popisana knjiga. Nov virus, s katerim imamo opravka zdaj, še toliko bolj," je opomnila.