Predstavniki opozicije v pogovoru s Tanjo Gobec. Foto: Televizija Slovenija

Kaj so naredili, česa niso. Kaj se je spremenilo? Kakšni so izzivi? Na pogovor s predstavniki opozicije so v studio k voditeljici Tanji Gobec prišli Anže Logar (SDS), Matej Tonin (NSi) in Zmago Jelinčič (SNS).

Ob 20.00 je bil na sporedu pogovor s predsednikom vlade Marjanom Šarcem, ki smo ga spremljali tudi na MMC-ju.
Povzetek pogovora s premierjem Marjanom Šarcem

Očitki, da ni bilo storjenega nič
Na vprašanje, pri kateri temi v SDS-u naslavljajo glavni očitek tej vladi, je Logar odgovoril: "Vprašanje, pri kateri ne." Pogovor s Šarcem, ki so si ga ogledali tudi v studiu, ga je vse prej kot navdušil. Premierju očita, da ni bil niti v eni točki konkreten: "To, kar smo danes gledali, je lep presek dela te vlade."

Tonin je poudaril, da so v NSi-ju najbolj razočarani na področju zdravja, saj so si številne koalicijske stranke to postavljale za eno od ključnih tem. Kljub gospodarski rasti tega dodatnega denarja – več kot 600 milijonov evrov – ljudje tam niso čutili, je oponesel.

Povzetek pogovora s predstavniki opozicije

"Če nekdo malo dela, dela malo napak. Če ne dela nič, ne dela nič napak," je povzel Jelinčič, ki je prejšnjo vlado, vlado Mira Cerarja, označil za katastrofalno, in dejal, da so omenjene napake njene. Dodal je, da je pričakoval, da bo Šarčeva vlada v tem prvem letu začela "čistiti to umazanijo", in to na vseh področjih: zdravstvu, šolstvu, še posebej pa pri zunanji politiki.

Po aferi s "kadrovanjem" Bratuškove
"Sedanje upravljanje državnega premoženja je navadna farsa," meni Tonin, ki pravi, da tako kot v preteklih vladah do položajev in poslov vedno pridejo "pravi". Prepričan je, da obstajata samo dve rešitvi – privatizacija ali pa to, da vlada, ki je na oblasti, prevzame odgovornost za podjetja.

"Država se mora umakniti in pustiti, da se tisti, ki so lastniki, ukvarjajo s tem," se je strinjal tudi Logar.

"Preiskovalne komisije so prišle do rezultatov – da se ve, kdo je kriv, kdo je kradel. In kaj se je potem zgodilo? Nič!" je na neustrezno preiskovanje nepravilnosti opozoril Jelinčič.

Proračun in odpis dolgov kot vroči temi. Foto: Reuters

Glede (ne)podpore proračunu
Če je proračun dober, NSi nima težav s tem, da ga podpre. A ni nobene potrebe, da je država talec Levice, meni Tonin, ki ob tem opozarja, da v NSi-ju ob vezavi zaupnice na sprejetje proračuna vlade ne nameravajo politično reševati.

Jelinčič proračunskega razreza še ne pozna, a upa, da bodo nevladnim organizacijam "malo pristrigli peruti".

Tudi Logar opozarja, da niso dobili še nobenih številk, zato ne more napovedati, kako bodo glasovali. "Živimo na kisik, ki ga dajejo gospodarstveniki na račun večje potrošnje, zaradi tujih trgov, " je prepričan SDS-ov poslanec. Sprašuje se, kaj bomo storili, ko se to ustavi oziroma upočasni.

O odpisu dolgov
Javnost – in tudi sogovornike v studiu – je razburil nedavni odpis dolgov družini Janković, kar je omogočila insolvenčna zakonodaja. Nujna je sprememba – del opozicije je to že predlagal, a ni bila sprejeta.

"Janković se je za odpis dogovoril z velikimi dolžniki, mali podjetniki pa so jih dobili po glavi," je opomnil Jelinčić.

"Zakon je napisan tako, da ima vgrajeno luknjo, in če boš imel prijatelje, kot jih je imel Zoran Janković, boš preprosto vse preostale iztisnil ven," je Tonin dejal, da jih je pravnica v NSi-jevi poslanski skupini opozorila na točno to luknjo v zakonu. "Če želiš neko tako zadevo spraviti skozi, jo narediš v dveh korakih: v prvem prepričaš o nujnosti tega instituta poenostavljene prisilne poravnave, v drugem pa narediš tak zakon, ki služi določeni kliki," je dodal Logar.

V celotnem pogovoru so se dotaknili tudi drugih tem, kot so politična sredina, stranka SLS, digitalizacija, demografski sklad ...

O volilnem sistemu
Preoblikovanje meja volilnih okrajev na način, kot se ga je lotila vlada, po mnenju sogovornikov ni dobra rešitev.

Jelinčič podpira brisanje volilnih okrajev in preferenčni glas: "Zdaj ne veš, kdo pride noter. Sestava zdajšnjega DZ-ja je najslabša do zdaj."

Tudi NSi zagovarja ukinitev volilnih okrajev, v SDS-u pa predlog o spremembi volilne zakonodaje vidijo kot "smetenje dnevnega reda", da bi se odvrnila pozornost od pomembnejših tem, pravi Logar, ki dodaja, da je sam zagovornik kombiniranega volilnega sistema.