Mirovna misija ZN-a v Libanonu naj bi skupaj štela 15.000 vojakov. Foto: EPA
Mirovna misija ZN-a v Libanonu naj bi skupaj štela 15.000 vojakov. Foto: EPA
Francoske sile ob prihodu v libanonsko pristanišče Naqura
Francija je pripravljena na vodenje mednarodnih sil v Libanonu, a se za isti položaj poteguje tudi Italija. Foto: Reuters
Libanonski pirotehnik se pripravlja na uničenje neeskplodirane bombe v nekem oljčnem nasadu.
ZN si prizadeva za čimprejšnjo napotitev sil na območje, saj je premirje med sprtima stranema zelo krhko. Foto: EPA

Potem ko so se velike države izjasnile glede števila vojakov, ki jih bodo poslale v mirovno misijo v Libanon, so napotitev vojakov napovedale tudi druge države, je po koncu izrednega zasedanja EU-ja v Bruslju dejal Ahern. Francoski zunanji minister Philippe Douste Blazy je po zasedanju sicer napovedal, da bo EU za misijo prispeval od 6.500 do 7.000 vojakov.

Zasedanja se je udeležil tudi generalni sekretar ZN-a Kofi Annan, ki je sporočil, da bo do februarja 2007 misijo vodila Francija, nato pa bo vodenje prevzela Italija. ZN namerava v Libanon poslati 15.000 pripadnikov mirovnih sil, po Annanovih besedah pa so na zasedanju EU-ja evropske države obljubile več kot polovico vojakov. Annan je na zasedanju predstavil načrtovani potek mirovne misije. Visoki predstavnik EU-ja za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana je dejal, da bo jedro misije evropsko.

Chirac: Vojakov ZN-a je preveč
Francoski predsednik Jacques Chirac je pred zasedanjem dejal, da je 15.000 vojakov za misijo ZN-a v Libanonu odločno preveč. Chirac je po pogovorih z nemško kanclerko Angelo Merkel menil, da je predlagana številka preveč za tako majhno državo. V Libanon je sicer že prispel kontingent 170 francoskih vojakov. Chirac je napovedal, da bo Francija svoj kontingent v Libanonu povečala z zdajšnjih 200 vojakov na 2.000 vojakov, pripravljena pa je tudi voditi tam nameščene modre čelade.

Italija bo v Libanon poslala od dva do tri tisoč vojakov. Za vodenje misije imajo po besedah premierja Romana Prodija tudi podporo ameriškega predsednika Georgea Busha. Prodi je sicer pozdravil odločitev Francije, da v Libanonu po prvotnem oklevanju močno okrepi svoje sile, ob tem pa dejal, da odločitev kaže na tesno zavezništvo med Francijo in Italijo. Izrazil je še upanje, da se bodo za svoj prispevek odločile tudi druge države, tudi zunaj EU-ja. Francosko odločitev je kot korak v pravo smer označil tudi Izrael, zadovoljni pa so tudi v ZDA, ki v mednarodni misiji z lastnimi vojaki ne bodo sodelovale.

Tretji največji evropski kontingent naj bi v Libanon poslala Španija, štel pa naj bi od 1.000 do 1.200 vojakov. Španiji sledi Poljska s skupno 500 vojaki in Belgija, ki naj bi poslala 394 vojakov.

V Libanon od 10 do 20 slovenskih vojakov
Slovenija bi lahko v Libanon poslala od 10 do 20 vojakov, je po zasedanju v Bruslju dejal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. "Čeprav se takšna številka ne zdi visoka, pa je sorazmerna z velikostjo Slovenije in zmogljivostmi njene vojske, ki je že angažirana v številnih mirovnih misijah po svetu," je še poudaril Rupel. Slovenska stran bi lahko ponudila pomoč Libanonu tudi v obliki aktivnosti Mednarodnega sklada za razminiranje ITF, ki ima izkušnje z odstranjevanjem min po končanih oboroženih konfliktih.

Misija ZN-a tudi v Gazi?
Italijanski zunanji minister Massimo D'Alema je dejal, da bi lahko, če bi se misija mednarodnih enot v Libanonu izkazala za uspešno, podobno misijo napotili tudi na območje Gaze. Tam so sicer izraelska letala izvedla napad na dve hiši v taborišču Džabalija. Ob tem je bilo ranjenih več ljudi. Pred napadom so izraelske sile domačine poklicale po telefonu in jim ukazale, naj se nemudoma umaknejo. Izrael trdi, da so skrajneži stavbi uporabljali kot skladišči orožja.