1. Poškodovani Sojuz se je vrnil na Zemljo

Sorodna novica Poškodovani Sojuz brez posadke uspešno pristal na Zemlji

Poškodovana ruska vesoljska kapsula Sojuz MS-22 se je z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) vrnila na Zemljo. Brez posadke je z MVP-ja dostavila znanstveno opremo in rezultate znanstvenih raziskav, piše MMC. Šlo je za baterijo za vesoljsko obleko ter rezultate poskusov gojenja gob in proizvodnje probiotičnih pijač v vesolju.

Prvotno je bilo načrtovano, da bi se s Sojuzom vrnili kozmonavta Sergej Prokopjev in Dimitrij Petelin ter astronavt Frank Rubio. Toda pred nekaj meseci so odkrili uhajanje tekočine iz hladilnega sistema, zato bi bila vrnitev v Sojuzu MS-22 preveč tvegana. V kapsuli bi morda postalo preveč vroče za ljudi, škodljiv bi bil tudi vpliv toplote na elektroniko kapsule. Iztekanje je po navedbah Roskozmosa povzročil udar mikrometeoroda. Malo zatem se je tako rekoč enaka težava pojavila na ruski tovorni vesoljski ladji Progres MS-21, zato so se na Zahodu pojavila vprašanja, ali je nemara vzrok drug. Statistično je možnost, da bi mikrometeoroida udarila hladilni sistem dveh vesoljskih ladij, nizka, čeprav obstoječa.

Po načrtih naj bi se Prokopjev, Petelin in Rubio, ki so 15. septembra lani na krovu kapsule MS-22 odpotovali na MVP, še letos vrnili z nadomestnim vesoljskim plovilom Sojuz MS-23, ki se je februarja priklopilo na vesoljsko postajo. V tem primeru bo Rubio postal ameriški rekorder po najdaljšem posamičnem vesoljskem poletu.

Video 1: Odklop

Video 2: Pristanek


2. Ni tedna brez Falcona 9

Foto: SpaceX
Foto: SpaceX

Še en teden, še ena uspešna misija družbe SpaceX. Njena raketa Falcon 9 je poletela v sredo s Cape Canaverala (Florida, ZDA) in s 56 sateliti dopolnila konstelacijo Starlink. Prva stopnja je pristala na robotski ladji. V vesolju je bila petkrat.

Video: Posnetek dogodka


3. OneWebova prva konstelacija bo kmalu dokončana

LVM3. Foto: ISRO
LVM3. Foto: ISRO

Indijska vesoljska agencija je v nedeljo izstrelila raketo LVM 3. Ta je v orbito na višini 450 kilometrov dostavila 36 satelitov OneWeb s skupno maso 5,8 tone.

Konstelacija OneWeb trenutno šteje 618 satelitov. Osnovni načrt predvideva 588 satelitov, ki zadoščajo za globalno delovanje, in dodatnih 60 za rezervo. OneWeb bo dostop do medmrežja ponudil enkrat do konca leta. Naslednja izstrelitev bo predvidoma maja na raketi Falcon 9. S tem bo prva OneWebova konstelacija popolnjena, v načrtu pa so že sateliti druge generacije.

Video: Posnetek dogodka


4. Dve kitajski izstrelitvi

Kitajska je v sredo z Džiučuana (Jiuquan) izstrelila raketo Dolgi pohod-4C, ki je v načrtovano orbito uspešno dostavila satelit Yaogan-34-04 (Yaogan-34-04). Po navedbah Šinhuaja (Xinhua) bo satelit opazoval površje Zemlje, namenjen bo kmetijstvu, prostorskemu načrtovanju, odzivanju na naravne nesreče ...

V četrtek pa je s Taijuana (Taiyuan) poletel Dolgi pohod-2C s satelitom PIESAT-1, piše Šinhua.

To sta bili 469. in 470. izstrelitev v raketni družini Dolgi pohod.


5. Trinajsto obzorje za Izrael

Foto: Izraelsko obrambno ministrstvo
Foto: Izraelsko obrambno ministrstvo
Sorodna novica Izrael z novim satelitom okrepil vohunske sposobnosti

Redek dogodek. Izrael je iz vojaškega oporišča Palmačim (Palmachim) izstrelil raketo Šavit 2 (IAI). Izraelska vojska je s tem dobila še en vohunski satelit, poimenovan Ofek-13 (Obzorje-13), piše v sporočilu za javnost tamkajšnjega obrambnega ministrstva. Šaviti izstreljujejo v retrogradno tirnico, torej v nasprotno smer od Zemljinega vrtenja.

Šavit 2 je štiristopenjska lahka nosilna raketa, visoka 26 in dolga 1,3 metra, naslednik izraelskega programa celinskih balističnih raket. V nizkozemeljsko tirnico zmore do 250 kilogramov tovora. Od leta 1988 je poletela dvanajstkrat, dvakrat je zatajila.

Video: Kratek videopovzetek


6. NOTICE

Španija je vzpostavila svojo vesoljsko agencijo, imenovano Agencia Espacial Española (AEE).Prvi polet Boeingove vesoljske ladje CST-100 Starliner na MVP je prestavljen na 21. julij letos zaradi težav s padali. Več tukaj.
Nasin goseničar za prevoz rakete SLS je po novem Guinnessov rekorder kot najtežje vozilo na lastni pogon s 3016 tonami. Več tukaj.
Saturnovi prstani grejejo zgornji del atmosfere planeta, pravi nova raziskava. Več tukaj, članek tukaj.Nemško podjetje Isar Aerospace si je zagotovilo 155 milijonov evrov kapitala, kar ga trenutno postavlja na vrh evropske zasebne raketne tekme. Razvija raketo Spectrum, na kateri naj bi kmalu poletel tudi naslednji slovenski satelit. Več tukaj.Nasa je preizkusila prenovljeno različico raketnih motorjev RS-25 za prihodnje odprave Artemis. Več tukaj.
Evropa se počasi, a vztrajno suši, kažejo podatki evropskega satelita SMOS. Več tukaj.Vesoljski teleskop Gaia je odkril nov razred črnih lukenj, ki že ima dve potrjeni članici. Več tukaj, znanstveni članek tukaj.Rusko obrambno ministrstvo je v sredo s Plesecka z raketo Sojuz-2.1v izstrelilo vojaški satelit, piše TASS. Več informacij ali posnetka ni na voljo.


7. Polarni sij nad Slovenijo

23. marca je nad Medvedjim Brdom fotograf Javor Kac ujel avroro oziroma polarni sij. Dostopen je v pripetem videoposnetku.

Polarni sij nastane, ko se električno nabiti delci iz vesolja prebijejo v Zemljino ozračje in zasijejo.


8. Sinergise pod okrilje ameriškega Planeta

Sorodna novica Slovenski Sinergise zmagal na tekmovanju Evropske vesoljske agencije

Ameriška družba Planet Labs se je dogovorila za nakup slovenskega podjetja Holding Sinergise. Vrednost posla ni znana.

Sinergise je podjetje iz Ljubljane, ki se ukvarja z geografskimi informacijskimi sistemi. Razvilo je platformo, ki omogoča hiter in preprost dostop do posnetkov evropskega satelitskega sistema Copernicus Sentinel in drugih, ta se imenuje

Sentinel Hub. Celotni javnosti je dostopen EO Browser, na katerem lahko sami raziskujete in odkrivate bogastvo evropskih satelitskih posnetkov. Rešitve razvija za slovensko ministrstvo za kmetijstvo, sodeluje tudi s številnimi državami sveta.

Grega Milčinski. Foto: MMC RTV SLO/MMC
Grega Milčinski. Foto: MMC RTV SLO/MMC

Planet Labs se opisuje kot "vodilni ponudnik globalnih, dnevnih satelitskih posnetkov in geoprostorskih storitev". Leta 2010 so ga ustanovili trije Nasini znanstveniki. "Tehnologija podjetja Sinergise je prvorazredna," je v sporočilu za javnost poudaril glavni izvršni direktor in soustanovitelj podjetja Planet Labs Will Marshall.

Družbi sodelujeta že od leta 2016. Posel naj bi bil izpeljan v prvi polovici letošnjega leta.

Podrobno v podkastu, ki ni kratek

Vodja Sinergisa Grega Milčinski je bil pred kratkim gost daljše epizode podkasta ApolloLajka, kjer lahko izveste precej več o zgodovini družbe, njenem delovanju in dolgoročni viziji. Vabljeni k poslušanju:

Avdio: ApolloLajka


9. Večji asteroid letel mimo Zemlje

Sorodna novica Zemlji se bo zvečer približal večji asteroid

Prejšnjo soboto je mimo Zemlje pri oddaljenosti 168.000 kilometrov letel asteroid 2023 DZ2 z velikostjo med 40 in 100 metri, kar je dovolj, da bi uničil celotno mesto, če bi zadel naš planet. A nevarnosti za to ni bilo. Več v MMC-jevem članku.



10. Najsvetlejši v času civilizacije?

GRB 221009A, kot ga je posnel evropski vesoljski teleskop XMM-Newton. Foto: ESA/XMM-Newton/M. Rigoselli (INAF)
GRB 221009A, kot ga je posnel evropski vesoljski teleskop XMM-Newton. Foto: ESA/XMM-Newton/M. Rigoselli (INAF)

Lanskega oktobra so številne opazovalnice zaznale izjemen izbruh sevanja gama GRB 221009A. Po več mesecih analize podatkov so znanstveniki ocenili, da je to najbrž najsvetlejši izbruh v času obstoja človeške civilizacije in da se takšni dogodki zgodijo enkrat na 10.000 let. Izbruh je 70-krat svetlejši od dozdajšnjih in je zasičil večino zaznaval gamasvetlobe. Signal je do Zemlje potoval 1,9 milijarde let. Več tukaj, tukaj in v nizu znanstvenih člankov. Prispevala sta tudi dva kitajska teleskopa.

Gif-animacija: Posnetek Fermija, na posnetku je svetloba gama pri energiji več kot 100 milijonov elektronvoltov

Video: Nasina ponazoritev izbruha sevanja gama


11. TRAPPIST-1 b je precej vroč

Simbolična podoba planeta TRAPPIST-1 b ob zvezdi TRAPPIST-1. Foto: NASA, ESA
Simbolična podoba planeta TRAPPIST-1 b ob zvezdi TRAPPIST-1. Foto: NASA, ESA

Vesoljski teleskop James Webb je izmeril temperaturo kamnitega zunajosončnega planeta TRAPPIST-1 b. Odlična novica za tiste, ki jih zanima gostoljubnost oddaljenih svetov. Objava je v reviji Nature.

Opazovani planet je v planetarnem sistemu TRAPPIST-1. Sistem je bil odkrit leta 2016 in je odtlej eden najbolj preučevanih in modeliranih. Z razlogom. Izjemno zanimiv je zato, ker vsebuje sedem kamnitih planetov, po velikosti in masi razmeroma podobnih Zemlji. Vsaj nekaj planetov pa je po dozdajšnjih spoznanjih v t. i. območju Zlatolaske. To pomeni, da je na njih teoretično ravno prav toplo za obstoj tekoče vode, če tam je.

A tega ne vemo zares. Na voljo imamo omejena opazovanja starejših teleskopov, kot je Hubble, ki ne povedo veliko. Tamkajšnjih temperatur znanstveniki niso izmerili, temveč so jih izračunali na podlagi drugih meritev. Tako o razmerah na teh oddaljenih svetovih lahko zgolj (učeno) sklepamo, in ker je sistem zelo zanimiv, je znanstveni splet resnično poln teoretiziranj in modelov. A znanstvena maksima veli: zadnjo besedo ima meritev.

In zdaj imamo na voljo boljše meritve. Novi, zmogljivejši teleskop James Webb je namreč ujel infrardečo svetlobo planeta. Dosežek je z vidika astronomije zgodovinski. To je namreč prva svetloba kamnitega eksoplaneta, ki jo je človeštvo zaznalo. Imamo tudi potrditev, da je Webb zmožen meriti temperaturo oddaljenih svetov, torej se bo lahko lotil tudi drugih, zanimivejših planetov sistema, pa še marsikaterega drugega.

Odpira se nova era spoznavanja zunajosončnih planetov.

Simbolične podobe Trappistove sedmerice. Foto: NASA/JPL-Caltech
Simbolične podobe Trappistove sedmerice. Foto: NASA/JPL-Caltech

Sistem TRAPPIST-1 je oddaljen 40 svetlobnih let in je torej v galaktični soseščini. V sredini je istoimenska zvezda, drobcena in izjemno hladna rdeča pritlikavka, zato pa neprimerno stabilnejša kot Sonce. "Gori" oziroma v svoji sredici elemente staplja precej počasneje, zato bo dokaj enakomerno svetila tisoče milijard let. Sonce ima po drugi strani le okoli 10 milijard let življenjske dobe. Ima le nekje desetino mase Sonca, podobno velja za premer, in tudi sveti precej medlo. Če bi nadomestila Sonce sredi sončnega sistema, bi se naenkrat znašli v somraku in zmrzali. A v tamkajšnjem planetarnem sistemu vseeno ni ne temno ne mrzlo. Planeti so okoli nje tesno nagneteni; pritlikavki so bližje, kot je Merkur Soncu – pa je Soncu najbližji planet. In ker so tako blizu, vseeno prejemajo občutne odmerke elektromagnetnega valovanja. Vprašanje je, koliko in kako točno zvezda vpliva nanje. To je odvisno tudi od ozračja.

Kaj smo o planetu vedeli doslej

Zvezdi najbližji planet je TRAPPIST-1 b. Kaj o njem že vemo? Njegova masa je za dobro tretjino večja od Zemljine, premer za desetino. Na njem bi torej občutili za okoli deset odstotkov večjo težo kot pri nas: 100-kilogramski Zemljan bi tam tehtal 110 kilogramov. Zvezdo obkroži v 36 urah pri oddaljenosti zgolj 1,7 milijona kilometrov.

Kaj smo o planetu domnevali

Kaj domnevamo na podlagi omejenih opazovanj? Planet najbrž nenehno moli eno plat proti zvezdi, tako kot Luna kaže eno stran Zemlji. Je torej najbrž plimsko zaklenjen. Kot celota naj bi bil manj gost od Zemlje, kar bi lahko pomenilo, da ima oceane in bujno ozračje. Če jih ima, potem temperatura na površju znaša od 400 do več kot tisoč stopinj Celzija, planet pa je podoben peklenski Veneri. Ozračje bi lahko bilo gosto, bogato ali z ogljikovim dioksidom ali z vodno paro, so navajali članki. Opazovanja Spitzerja in Hubbla niso potrdila obstoja obsežne atmosfere, niso pa ovrgla možnosti ožje in goste.

Toda: to so vse "stari" podatki. Navajamo jih zato, da se vidi, kako znanost napreduje skozi meritve. In Webb se je izkazal s povsem novo.

Glede na izračune gostote bi nekateri izmed naštetih eksoplanetov lahko bili vodni svetovi, morda povsem prekriti z oceani. Foto: Nasa/JPL-Caltech
Glede na izračune gostote bi nekateri izmed naštetih eksoplanetov lahko bili vodni svetovi, morda povsem prekriti z oceani. Foto: Nasa/JPL-Caltech

Webb se je planeta lotil drugače

Eksoplaneti se navadno preučujejo s tremi metodami. Išče se morebitno "guganje" zvezde zaradi okoli krožeče mase. Meri se senco oziroma upad svetlosti zvezde, ker eksoplanet leti pred njo in jo malce prekrije (z našega zornega kota), pa morebitne fotone, ki bi takrat prečili ozračje eksoplaneta, kar sta denimo počela Spitzer in Hubble. Webb je priskrbel četrto. Izmeril je, koliko se skupna svetlost sistema zvezde in planeta zmanjša, ko gre planet za njo (temu se reče sekundarni mrk).

Webb je izmeril upad svetlosti pri sekundarnem mrku za 0,1 odstotka. To je bila torej svetloba planeta v infrardečem. Iz tega in iz velikosti planeta so izračunali temperaturo dnevne strani površja: 230 stopinj Celzija. To je skladno s t. i. sevanjem črnega telesa oziroma telesom, ki energijo neovirano vrača v vesolje. TRAPPIST-1 b torej po vsej verjetnostni nima občutnega ozračja, sporočajo znanstveniki.

Raziskava vseeno dopušča obstoj redke atmosfere, in sicer s tlakom do 0,1 bara. To je precej manj od Zemlje, kjer imamo načeloma 1 bar, a precej več od Marsa, ki "zmore" zgolj 0,01 bara. Opazovanje planeta bodo nadaljevali.

Zdaj vemo, da je na tem planetu peklensko vroče in da življenja tam ni iskati. Lahko pa bi ga našli le nekaj milijonov kilometrov stran ... Le kaj bo Webb povedal o njih? V sistemu TRAPPIST-1 sta namreč še dva izjemno zanimiva planeta: TRAPPIST-1 e je po dozdajšnjem poznavanju v območju Zlatolaske in bi lahko gostil več vode kot Zemlja. Planet pod črko f je najbrž ogromen ocean ali pa ogromna ledena krogla, saj je na mrzlem robu območja Zlatolaske. Preostali so zelo verjetno prevroči ali zaledeneli.

Širše sklepanje

Rdečih pritlikavk je desetkrat več kot rumenih pritlikavk, med katere spada Sonce. Če torej potencialno najdemo življenju ugodne razmere pri rdeči pritlikavki TRAPPIST-1, potem se možnost zunanjzemeljskega življenja statistično izjemno poveča. Velja tudi obratno. Če bo raziskovanje TRAPPISTA-1 pokazalo, da so rdeče pritlikave s svojimi divjimi izbruhi trde mačehe svojim planetom, jim odpihnejo ozračja in jih obstreljujejo z ultravijoličnim sevanjem, potem se nabor potencialnih domovanj precej zoži.


12. FOTO: Tri v enem

Z 229-15. Foto: ESA/Hubble & NASA, A. Barth, R. Mushotzky
Z 229-15. Foto: ESA/Hubble & NASA, A. Barth, R. Mushotzky

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo nenavadnega nebesnega telesa Z 229-15, ki je obenem aktivno galaktično jedro, kvazar in Seyfertova galaksija. Več tukaj.


NA VIDIKU:

Nedelja, 2. aprilFalcon 9 – Tranche 0

Nedelja, 2. april – Hyperbola-1 – neznan tovor

Ponedeljek, 3. april – razglasitev posadke odprave Artemis III

Sreda, 5. april – Kvajdžov-1A (Kuaizhou-1A) – neznan tovor

Petek, 7. april – Falcon 9 – Intelsat 40e/TEMPO