Razstava, ki sta jo kurirali Petra Černe Oven in sokustosinja Cvetka Požar, je nastala v organizaciji MAO-ja, Fundacije Brumen ter Društva za kulturno, založniško in producentsko dejavnost Pekinpah. Na ogled so dela, ustvarjena od zgodnjih 50. do prve polovice 90. let preteklega stoletja.

Jože Brumen (1930–2000). Foto: MAO
Jože Brumen (1930–2000). Foto: MAO

Študijsko zasnovana razstava
Postavitev je študijsko zasnovana in je rezultat številnih intervjujev s sorodniki in sodobniki Jožeta Brumna ter tudi z njegovimi študenti in s strokovnjaki, ki so delovali z njim in ob njem. Raziskava je vključevala tako analiziranje njegovih del kot tudi do zdaj objavljenih podatkov in besedil. Za snovalce razstave pa je bil izjemno pomemben dostop do zasebnih arhivov, saj so ti namreč omogočili rekonstrukcijo določenih procesov nastajanja projektov, ki jih lahko zaradi tega razumemo bolj poglobljeno.

Knjige in druge publikacije, plakati in celostne grafične podobe
Leta 1930 rojeni Jože Brumen spada med vodilne slovenske oblikovalce, saj se je v povojnem obdobju uveljavil na področju oblikovanja knjig in drugih publikacij – predvsem s področja literature in umetnosti. Uveljavil pa se je tudi na področju oblikovanja plakatov in celostnih grafičnih podob.

Pri oblikovanju knjig gotovo izstopajo sloviti Integrali '26 Srečka Kosovela, ki so izšli leta 1967. Oblikoval je tudi za legendarno zbirko Sto romanov Cankarjeve založbe. Svoje najbolj znane celostne grafične podobe je med drugim ustvaril za Časopisno in grafično podjetje Delo, Radiotelevizijo Zagreb in tudi projekt celostne podobe za ljubljansko univerzo, ki izvira iz leta 1979. Z renesančno širino je v sodobnem oblikovanju vzpostavljal celosten pristop, ki se je, zaznamovan s širino arhitekturnega pogleda in subtilnostjo umetniške izkušnje, razlikoval od preostalih ustvarjalcev, so zapisali v muzeju ob razstavi.

1. Srečko Kosovel, Integrali '26, 1967.
2. Znak, Radiotelevizija Zagreb, 1971.
3. Kolaž konj (za Sergej Aleksandrovič Jesenin, Pesmi, 1957).


Luciden načrtovalec oblikovalskih projektov
Postavitev je razdeljena na štiri tematske sklope, ki sledijo Brumnovemu ustvarjalnemu obdobju. Ob številnih že videnih in znanih projektih so prikazani projekti iz njegovega zgodnjega ustvarjalnega obdobja in zasnove del, izmed katerih mnoga še nikoli niso bila na ogled v javnosti.

Z odprtjem razstave je sovpadel uradni začetek jubilejnega 10. bienala slovenskega oblikovanja Brumen, enega osrednjih dogodkov na področju oblikovanja v Sloveniji. Nagrade in bienale ohranjajo dediščino Jožeta Brumna in veljajo za najvišja nacionalna priznanja v oblikovalski stroki. Razpis Fundacije Brumen, ki bo objavljen v petek, 17. decembra, k prijavi projektov vabi tako oblikovalce kot naročnike oblikovanja.

Številne študijske risbe, skicirke, zasnove zgodnjih projektov in natečajna gradiva kažejo ustvarjalčevo izjemno likovno nadarjenost. Kot še piše v napovedi razstave, je Brumen svojo likovno nadarjenost skozi študij še obogatil z analitično-raziskovalnim razmišljanjem, ki mu je pomagalo, da je v svojo zrelo dobo vstopil kot luciden načrtovalec raznolikih oblikovalskih projektov.

Prva nagrada Prešernovega sklada za vizualne komunikacije
Brumen je za svoje plakate, knjige in celostne podobe prejel številne nagrade, med drugim dve zlati medalji na Bienalu industrijskega oblikovanja (BIO) in več nagrad na beograjskem knjižnem sejmu. Bil je prvi oblikovalec, ki je prejel nagrado Prešernovega sklada za področje vizualnih komunikacij (1967). Njegova dela so bila razstavljena na več kot 40 skupinskih razstavah doma in po svetu, leta 1977 pa je imel v Moderni galeriji v Ljubljani tudi samostojno razstavo. Aktivno se je angažiral pri razvoju stroke, od leta 1968 je bil tudi profesor na tedanji Akademiji za likovno umetnost. Umrl je leta 2000.

Razstava Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit, ki jo v MAO-ju slavnostno odpirajo drevi ob 19. uri, bo na ogled do 24. aprila.

Naslovnica, Revija 57, 1957. Foto: MAO
Naslovnica, Revija 57, 1957. Foto: MAO
Zbirka Misel in čas, 60. leta 20. stoletja. Foto: MAO/Aleš Rosa
Zbirka Misel in čas, 60. leta 20. stoletja. Foto: MAO/Aleš Rosa
Kolaž Zevi (za Bruno Zevi, Pogledi na arhitekturo, 1959). Foto: MAO/Aleš Rosa
Kolaž Zevi (za Bruno Zevi, Pogledi na arhitekturo, 1959). Foto: MAO/Aleš Rosa
Katalog, Contemporary Yugoslav prints: Colombo, 1976. Foto: MAO/Aleš Rosa
Katalog, Contemporary Yugoslav prints: Colombo, 1976. Foto: MAO/Aleš Rosa