Kot je na osrednji državni slovesnosti ob slovenskem vstopu v Nato v Cankarjevem domu poudaril predsednik republike Janez Drnovšek, posebnih razlogov za proslavo torej še nimamo, za razmislek in resno delo pa veliko.

"S članstvom v Natu, kjer je formalno enakopravna partnerica drugim 25 članicam zveze, je Slovenija dobila veliko odgovornost, saj bo soodločala in sodelovala pri razreševanju najpomembnejših vprašanj v svetu. Ne bomo se mogli potuhniti, češ, to naj se zgodi mimo nas," je poudaril.

Nekatere pomembne članice EU-ja ne želijo izbirati med EU-jem in ZDA, saj so povezane z obema, dejstvo pa je, da je razkorak v vojaški sposobnosti ogromen. Zato je za zdaj realno možen samo koncept omejene evropske obrambe, kot se oblikuje v zadnjem času - po eni strani se naslanja na infrastrukturo Nata, po drugi strani pa teži k vzpostavitvi vojaške zmogljivosti, s katero bi Evropa lahko obvladovala predvsem evropska krizna žarišča, je še menil Drnovšek.

Pahor: Nato temelj evropskega miru
Nato je trden temelj evropskega miru, na katerem Evropejci varno in bolj brezskrbno gradimo skupno prihodnost.

Kot je na slavnostni seji državnega zbora ob nedavnem vstopu Slovenije v Nato poudaril predsednik DZ-ja Borut Pahor, smo dosegli samostojno državo, postavili demokratične ustanove, razvili tržno gospodarstvo in postali primerljivi z razvitim in varnim svetom, tako da smo se mu sedaj lahko končno priključili.

Evropa bo morala, če bo hotela biti svetovni igralec, prevzeti nase večje breme vojaške zadostnosti, vendar je v skupnem interesu zveze, da se ti procesi odvijajo harmonično, je med drugim poudaril Pahor.

Zasedanja v državnem zboru so se poleg poslancev udeležili tudi predsednik države Janez Drnovšek, predsednik vlade Anton Rop, predsednik državnega sveta Janez Sušnik, predsednica ustavnega sodišča Dragica Wedam Lukič in predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen.