Da je šel prenos dogajanja iz Kranjske Gore po vsem svetu, je skrbelo 16 kamermanov in 15 kamer, razporejenih ob progi na način, da je največja koncentracija tam, kjer je proga najzahtevnejša.

Sorodna novica Lisica v "rejništvu" - Kranjskogorčani in Slovaki priskrbeli toplino dóma

Pri pokrivanju smučarskih tekem je v današnjem času zelo pomembna analiza posameznih tekmovalcev – njihovi zavoji, nagibi smuči, položaj telesa – ter ugotavljanja, zakaj in kje so naredili napako. Zato je pomembno, da kamere z močnimi objektivi stojijo na pravih mestih.

"Na veleslalomu smo na prvem skoku, kjer je sicer slalomski štart, postavili 'super slow' kamero, saj je tam zelo strma prelomnica in veliko smučark dela napake. Kamera za analizo je tudi na ciljni strmini, kjer zaradi utrujenosti tekmovalk ter zahtevnosti postavitve in terena pogosto prihaja do napak," je razporeditev za MMC pojasnjeval Dejan Čretnik, ki je vihtel režisersko palico.

Pri slalomu bolj proste roke

Posebnost je bila tudi majhna kamera na štartu, kjer se vidi priprava tekmovalke v obraz, kar je zanimivo, ker se vsaka tekmovalka pripravlja drugače. "Je pa čas tisti, ki nam narekuje, ali lahko to pokažemo, saj je štartni interval tako kratek, da moramo poleg prejšnje tekmovalke, ki jo analiziramo, pokazati še priprave naslednje tekmovalke," razloži sogovornik.

Sorodna novica Planica in TV SLO: Uigran projekt stoterice, ki ga ceni ves svet

Pri veleslalomu je treba upoštevati štartne intervale, ki so določeni vnaprej in se jih je treba držati, pri slalomu pa ritem tekmovanja narekuje tudi režiser.

"Ko je ekipa pripravljena in je pokazala prejšnjo tekmovalko od štarta do cilja, jo zanalizirala, pokazala vse reakcije, gremo s kamero na štart in takrat režiser da ukaz 'TV ready', potem pa šele štarter štarta. Slalom je disciplina, pri kateri si lahko to pač privoščimo, je pa treba imeti seveda v mislih, da zadeve ne razteguješ po nepotrebnem. Tako na primer s tekmovalko, ki je odstopila že pod vrhom, čim prej končaš, da si narediš zalogo časa, ki ga imaš potem na voljo za reakcije pri tistih najboljših tekmovalkah," pojasni Čretnik.

Kot mravljice že dolgo pred tekmo

Režiser že več tednov prej nariše postavitev, priprave na samem terenu pa se začnejo s postavitvijo stolpov in podestov za kamere, scenski mojstri nato nastavijo točno določen položaj in višino, ekipa razvleče kable ali se priklopi na že obstoječo infrastrukturo optičnih povezav.

Ko je vse to na svojem mestu, se začnejo s pomočjo vlečnic, teptalnih strojev in smučarjev prenašati kamere iz doline na hrib, kar je zelo zahtevno. S tehničnimi vajami preverijo, če vsaka kamera deluje tako, kot mora, sledi kadriranje. Pripelje se reportažni avtomobil, v katerem je glavna režija, ko je na prizorišču vsa ekipa, se kamere povežejo med seboj in določijo se rezi med njimi ter se tako ustvari konsistentna pokritost tekmovalke od štarta do cilja. Pokažejo se tudi trenerji, trenutno vodilna smučarka, ozadje pri štartu, pogled na prizorišče, navijači. In ko se vse to zaokroži, nastane prenos.

"Vloga režiserja je najprej, da na podlagi znanja, izkušenj in poznavanja športa pripravi načrt, na podlagi katerega se nariše tehnični načrt, ki ga dobi celotna ekipa. Tudi sam sodeluje pri postavitvi, glavna naloga pa je potem seveda, da vodi celotno ekipo, ki skrbi za prenos dogodka – kamermanov, njihovih asistentov, mojstrov zvoka, EVS-operaterjev ter svojih asistentov na progi in v cilju," našteva Čretnik.

Veselje in koncentracija ob stopničkah Hrovatove
V ozadju torej vse vodi en sam glas, ki ga mi na televizijskih zaslonih nikoli ne slišimo. "Trinajst. Pazi, štirinajst! Fotra rabim, 10! Greva, 10!" je odmevalo tudi ob prihodu Mete Hrovat v cilj na veleslalomu.

Čretnik je moral v vsakem trenutku videti vseh 15 kamer in imeti pod nadzorom vseh 16 kamermanov. "Če veš, da kamera 13 lahko pokaže slovaške navijače, naročiš, naj bo pripravljen, ko pride Petra Vlhova v cilj. Ko jih ima skadrirane, gledalcem pokažemo njihovo reakcijo in počasni posnetek," nam je pojasnil.

Neverjetna zbranost

"Od 10 minut pred prvim štartom do zadnje tekmovalke, ki pripelje v cilj, in nato še do podelitve in zaključka, moraš biti osredotočen, saj gre res zelo na tesno in moraš skrbeti, da ima vsa stvar neki obraz, dramaturgijo in je lahko na koncu ves prenos videti kot celota," opiše, kako takrat ni časa za popolnoma nič drugega.

"Moje vodilo je, da poskušam vedno ujeti ritem tekmovanja, saj je ta na vsaki tekmi drugačen. Če ti to uspe in imaš pravilno postavljene kamere, si že na dobri poti, da narediš korekten prenos," pove televizijec, ki se s tem ukvarja že 23 let.