Pogled na Dunaj iz zraka. Foto: Shutterstock
Pogled na Dunaj iz zraka. Foto: Shutterstock

Economist Intelligence Unit, sestrska družba časopisa Economist, kakovost bivanja izračunava na podlagi petih meril: kakovost in dostopnost zdravstvene oskrbe, dostopnost izobrazbe, splošna stabilnost, infrastruktura in okolje. Že drugo leto zapored je vrh lestvice osvojila prestolnica sosednje Avstrije, in sicer zaradi "svoje zanesljive infrastrukture, izstopajoče ponudbe kulturnih dejavnosti in zabave ter brezhibnih zdravstvenega in izobraževalnega sistema".

Dunaj je bil tudi v zadnjem desetletju že večkrat na prvem mestu ali pa tik pod vrhom. Enako kot lani je na drugem mestu København, sicer večni konkurent Dunaju v boju za prvo mesto na lestvici. Med bistvenimi spremembami med prvo deseterico v družbi EIU izpostavljajo veliko vrnitev dveh avstralskih mest: Melbourne in Sydney sta v zadnjih dveh oz. treh letih predvsem zaradi proticovidnih ukrepov zdrsnila na rep deseterice (Melbourne) oz. še nižje (Sydney), a se s sproščanjem ukrepov znova zavihtela tik pod vrh, na tretje in četrto mesto.

Med prvo deseterico so kar tri kanadska mesta – Calgary, Vancouver in Toronto – ter dve švicarski, Ženeva in Zürich, zaokrožujeta pa jo Auckland (Nova Zelandija) in japonsko velemesto Osaka, ki je letos sicer na istem mestu kot lani, a z boljšim rezultatom, kar analitiki pripisujejo odpravi covidnih ukrepov.

Po odpravi ukrepov je življenje marsikje boljše

Kot ugotavlja ekipa raziskovalcev pri Economist Intelligence Unitu, se je kakovost življenja nasploh v številnih mestih v zgornji polovici lestvice izboljšala prav zaradi odprave ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa. "Boljša je izobrazba, saj so se otroci vrnili v šole, zaradi manjšega pritiska na zdravstvene sisteme oz. ustanove je boljše zdravstvo, nekatere azijske in bližnjevzhodne države pa so storile opazen napredek tudi na drugih področjih," je zapisala vodja projekta Upasana Dutt.

Največja skoka po lestvici navzgor sta tako prav zaradi odprave ukrepov dosegla Wellington (23. mesto; +35) in Auckland (10. mesto; +25) na Novi Zelandiji, velik napredek je uspel tudi "sosednjemu" Perthu v Avstraliji (12. mesto; +21). Med pozitivnimi zgodami so pri EIU-ju izpostavili še Bukarešto (Romunija), ki je napredovala za 21 mest, na 99. mesto, Hanoj (Vietnam), ki je skočil za 20 mest, na 129. mesto, pa tudi Kualo Lumpur (Malezija), ki je napredovala za 19 mest, na 94. mesto, in Džakarto, ki je v primerjavi z lanskim letom 14 mest višje, na 139. mestu.

Vse boljše razmere v azijskih državah in presenetljiv padec nekaterih evropskih mest

V številnih (azijskih) državah, ki so do zdaj veljale za tiste v razvoju, sta opazna gospodarski in politični napredek, zato raziskovalci predvidevajo, da bodo tamkajšnja mesta v prihodnjih letih občutno napredovala tudi na njihovi lestvici. Po drugi strani pa opažajo padce kakovosti življenja v mestih v ZDA (najvišje uvrščena je prestolnica Havajev, Honolulu, na 25. mestu) in – kot pravijo, kar malo presenetljivo – v Evropi. Prestolnica Švedske, Stockholm, je tako strmoglavila za 22 mest, na 43. mesto, še tri mesta nižje (in 12 mest slabše kot lani) pa je končal London. Nič bolje ne kaže niti Edinburgu, ki je bil lani na 35. mestu, letos pa je komaj na 58.

Spodnji del lestvice 173 mest zajemajo mesta v državah, kjer divjajo vojna, nemiri in vsesplošno pomanjkanje. Na dnu je tudi letos sirska prestolnica Damask, pred njim pa Tripolis (Libija), Alžir (Alžirija), Lagos (Nigerija) in Karači (Pakistan). Med 10 mesti z najslabšo kakovostjo življenja je letos zaradi vojne tudi Kijev.

Prvih deset mest po kakovosti življenja:

1. Dunaj, Avstrija
2. København, Danska
3. Melbourne, Avstralija
4. Sydney, Avstralija
5. Vancouver, Kanada
6. Zürich, Švica
7. Calgary, Kanada
7. Ženeva, Švica
9. Toronto, Kanada
10. Osaka, Japonska
10. Auckland, Nova Zelandija