Foto: Reuters
Foto: Reuters

Študentska leta so čas, ko bi se morali mladi družiti, si iskati partnerja in se oddaljevati od doma. Vse to je presekala epidemija. Rezultati študije NIJZ-ja so grozljivi, pravi psiholog Tomaž Vec.

"Vsak četrti študent razmišlja o samomoru. To je podatek, zaradi katerega bi morala država skočiti pokonci in nekaj narediti," opozarja Vec.

Duševnih stisk je vedno več, potrjuje tudi predsednik Mladinskega sveta Slovenije (MSS) Miha Zupančič.

"Zelo veliko se govori o raznih duševnih stiskah, o strahu, obupanosti, depresiji, anksioznosti. To so posledice, o katerih študentje dnevno poročajo in smo jih že zaznali," pravi Zupančič.

Še posebej so ranljivi študentje, ki delajo, saj so finančno odvisni od tega, kar počnejo. Zaposlitve so za njih v času zaprtja države izjemno negotove. Mnogi so morali opustiti študij in se vrniti domov.

Posledice bodo dolgoročne. Kakšen bo delež študentov, ki bodo ponavljali, kolikšna bo povprečna starost ob prvi zaposlitvi in kakšna bo starost matere ob rojstvu prvega otroka, se sprašujejo mladi.

"Mislim, da bodo posledice epidemije covida-19 še večje, kot jih trenutno lahko vidimo," meni predsednik mladinskega sveta.

Ko mladi prepoznajo duševne težave, naj poiščejo pomoč. To je zelo pomembno, kljub predsodkom. "Slovenci imamo še vedno predsodke do terapij in svetovanj. Zdi se nam, da je to za neke norce,“ poudarja Vec.

Toda pojavi se nova težava – slaba dostopnost strokovne pomoči, predolge čakalne dobe in preobremenjeni centri za duševno zdravje za mlade.

Nezadovoljstvo prebivalcev študentskih domov

Nezadovoljni stanovalci ljubljanskih študentskih domov

Stanovalci študentskih domov v Ljubljani so čedalje bolj nezadovoljni. Okoli deset odstotkov jih je v študentski sobi ostalo tudi med epidemijo covida-19. Upravi ljubljanskih študentskih domov med drugim očitajo pomanjkanje dialoga, neupoštevanje pripomb in vdiranje v zasebnost.

Kot je poročala TV Slovenija, je študentski svet stanovalcev izvedel anketo med uporabniki študentskih domov in 90 odstotkov jih meni, da njihove pravice niso bile ustrezno spoštovane. Ob tem se bojijo, da bodo nekateri ukrepi ostali tudi po koncu epidemije. Denimo to, da varnostniki zdaj opravljajo tudi receptorsko službo. Prej so to delo opravljali študenti, ki jim je bil to tudi vir zaslužka za plačilo stanarine.

"V nekem trenutku so bili študentski domovi mesta duhov. Varovanje smo potrebovali, da ni prišlo do vlomov in zlorab. Cilj je, da do konca zaprtja pridemo do rešitve za receptorsko službo ter varovanje študentov in bo usklajena z zakonodajo in željami študentov," je povedal Igor Brlek iz sektorja za študentske zadeve Študentskih domov Ljubljana (ŠDL).

Študenti pa nameravajo zdaj uporabiti vsa pravna sredstva, ki so jim na voljo. S tem bodo uveljavljali pravice kot plačniki domov. Če njihove želje ne bodo uslišane, pa kot pravijo v civilni iniciativi Mi smo ŠDL, ki je nastala s ciljem izboljšanja stanovanjskih razmer, bodo vršili pritiske na upravo ŠDL-ja.