Nasa želi pri Luni ustvariti stalno navzočnost, ki bo dolgoročno omogočala tudi postavitev naselbine na tleh Lune. Foto: Nasa/Pat Rawlings

Podpredsednik ZDA Mike Pence je pred dobrim mesecem ameriški vesoljski agenciji naročil, naj izvede pristanek na Luni z astronavti leta 2024, Nasa pa odtlej išče pot, kako ukaz izvršiti. Za to potrebuje denar in odobritev zakonodajne veje oblasti, torej kongresa in senata. Ali bomo čez pet let res videli vrnitev homo sapiensa na Zemljin naravni satelit, bo znano kaj kmalu.

V kongres je priromalo predlagano dopolnilo proračuna, ki dodaja 1,6 milijarde dolarjev sicer že 21 milijard zelencev težkemu proračunu Nase. S tem denarjem naj bi za tri leta pospešili razvoj lunarnega pristajalnika, rakete SLS in kapsule Orion, pa še nabora drugih podrobnosti od skafandrov naprej.

Osveženi program Artemis
Artemis 1 (2020) - Izstrelitev rakete SLS, polet praznega Oriona okoli Meseca
Artemis 2 (2023) - Izstrelitev rakete SLS, polet Oriona z astronavti okoli Meseca
Artemis 3 (2024) - Izstrelitev rakete SLS, polet Oriona in astronavtov do Lunarnega portala. Tam se bodo vkrcali v lunarni pristajalnik, se odpravili do površja in nazaj ter se na Zemljo spet vrnili v Orionu.
Komercialne izstrelitve (2021-2024) - Od šest do devet izstrelitev komercialnih raket, ki bodo dostavile elemente lunarne postaje in pristajalnika v orbito Meseca

Napovedane so že nove povišice. 1,6 milijarde bo zadostovalo za letošnji zagon, prihodnja leta pa bodo stroški še naraščali, sledeč Gaussovi krivulji, je v govoru, o katerem poroča Ars Technica, povedal administrator Nase Jim Bridenstine. Spuščanje naj bi se začelo po letu 2023.

Različna strokovna mnenja so pred kratkim nakazala, da bo letni strošek programa narasel na od tri do celo osem milijard dolarjev, odvisno od polnosti in nuje izvedbe. Za primerjavo: slovenski proračun znaša dobrih 10 milijard evrov.

Največje tveganje politično
Od kod pa nameravajo povišico vzeti? Tu se utegnejo stvari zaplesti. Krčenja drugih Nasinih programov (z eno manjšo izjemo) ne bo, bo pa po neuradnih podatkih Ars Technice administracija zajeten kos vzela programu pomoči študentom, da lažje plačajo šolnine. In tu utegnejo obrvi dvigati tako republikanci kot demokrati – pravzaprav so dvomi že ubesedeni.

Sploh med demokrati je prisoten sum, da gre pri vsem skupaj za politično računico v korist predsednika ZDA Donalda Trumpa, saj bi pohitreni prvi polet SLS-a padel pred naslednje predsedniške volitve leta 2020, pristanek na Luni pa še v okviru njegovega hipotetičnega drugega mandata. In če se demokrati ne bodo strinjali, tudi pohitrenega pristanka ne bo.

Portal bo na začetku manjši
En Nasin program sicer bo utrpel zmanjšanje. Po predlogu bo manj denarja dobila načrtovana lunarna vesoljska postaja, Lunarni portal (Lunar Gateway). Do leta 2024 bo sestavljena samo iz dveh modulov, bivalnega in pogonskega, preostanek pa bo privit do leta 2028. Krožile so celo špekulacije, da bodo postajo na račun pristanka astonavtov celo črtali, a izkazalo se je, da brez nje pristanka sploh ne morejo izvesti. Vesoljska ladja Orion namreč nima dovoljšnjega rezervoarja za gorivo, da bi se lahko opravila zelo nizek oblet Lune in udobno odvrgla pristajalnik, tako kot je zmogel Apollo s precej večjih rezerovarjem, piše Popular Mechanics.

Potreben bi bil ali dodatek še tretjega pogonskega elementa v pristajalnik ali pa povečanje Orionovih rezervoarjev, kar pa bi s seboj povleklo nova testiranja in zamik v razvoju, medtem pa vse te težave reši prav mala vesoljska postaja pri Luni.

Artemida je ubila Oriona
Program je dobil ime: Artemis oziroma Artemida, po starogrški mitologiji boginja Meseca in tudi sestra dvojčica Apolona (Apollo). Nekoliko manj posrečeno je, da je starogrški Orion padel prav pod strelom Artemide.

Razrez povišice

Prototip roverja Resource Prospector. Njegov naslednjih bo v letu ali dveh odšel na južni pol Meseca in preverjal teren pred prihodom ljudi. Foto: Nasa

Zdaj pa podrobneje, čemu točno bo namenjenih 1,6 milijarde. Sodeč po dokumentu bo 90 milijonov stal rover, ki bo nekoč pred letom 2023 pristal na južnem polu Meseca, da bo preveril teren pred človeškim prihodom. Nadomestil bo lani odpovedano misijo Resource Prospector.

132 milijonov bodo potrošili za razvoj plejade tehnologij, potrebnih za pristanek na Mesecu. Nekaj jih je razdelanih v tem sporočilu za javnost. Med njimi so: paneli sončni celic, ki se odpirajo kot okenske rulete; senzorji za samodejno pristajanje na drugih nebesnih telesih, avtonomni pilotni sistemi, napredni magneti itd.

Največji kos, milijarda dolarjev, bo namenjen vesoljskemu plovilu za spust, katerega del se bo po opravljenem pristanku izstrelil nazaj v nebo z vračajočimi astronavti vred. (Na to računa tudi podjetje Blue Origin ustanovitelja Jeffa Bezosa, ki je pred kratkim predstavilo eno takšno napravo). Prvih nekaj deset milijonov je Nasa že razdelila prav te dni, ko je k izvedbenim študijam in izdelavi prototipov povabila 11 ameriških podjetij.

Tako si Nasa predstavlja enega izmed načrtovanih pristajalnikov. Spodaj je modul za spust, manjša naprava na vrhnji platformi pa je plovilo za vrnitev v nebo. Foto: Nasa

400 milijonov pa bosta prejela raketa SLS in Orion. Na ta način naj bi ohranili prvo izstrelitev dvojčka v letu 2020. Po poročanju Nasaspaceflight.com si nameravajo čas kupiti tudi s tem, da SLS-a in Oriona ne bi certificirali za posadko pred prvim poletom, temveč za njim.

Vsaj šest izstrelitev bo na zasebnih raketah
SLS bo opravljal samo dostavo Oriona. Lunarni portal pa bi z več izstrelitvami postavile komercialne rakete, torej Falcon Heavy, Delta IV Heavy in podobne, po kosih bi dostavile tudi pristajalnik. Vse to bi sestavili v orbiti Meseca. Skupaj naj bi bilo komercialnih izstrelitev od šest do devet, z SLS-om pa tri, je Bridenstine povedal za The Verge.

Artemis je sicer del dolgoročnega načrta Nase, imenovanega od Lune do Marsa. Zajema gradnjo obširne vesoljske postaje pri Mesecu, na njej pa vesoljske ladje, ki bo enkrat v 30 letih odpotovala do Marsa z ljudmi na krovu. Sporadično se pojavljajo ideje, da bi vzporedno gradila tudi vasico na površju Lune, a kdo bo pripravljen vse to plačati?

Vsako leto lahko politika načrt odpove
Prav to je srž težave. Bodo vladajoče politike ZDA in držav partneric (Kanade, EU, Japonske ...) zagotovile denar, in če ga bodo, kako dolgo bo podpora trajala? Vsako leto napraskati dodatne milijarde je lahko politično zelo boleče, še posebej ker na Zemlji ne manjka drugih prioritet, ki zadevajo vsakdanje življenje ljudi.

In tudi če bi ZDA slučajno uspelo leta 2024 dejansko poslati astronavta in astronavtko na Luno, bo takrat politična (pa tudi javna) vnema po raziskovanju upadla? Prav na ta način je se je sredi poteka ustavil tudi slavni program Apollo.

Z besedami Bridenstina: politični element je pravzaprav največje tveganje od vseh in tudi zato Nasa tako hiti. Kuj železo, dokler je politika še vroča.

Sicer utegne Artemida slediti Sozvezdju in številnim drugim programom, katerih končni učinek je bil kup računalniških prezentacij.

Nasa s premišljeno promocijsko kampanjo zdaj zbira podporo v javnosti, upajoč, da se bo ta prelevila tudi v politično. Spodaj prilepljena videa sta v tem sklopu:

Zdaj pa k drugim novostim, ki so se nabrale skozi teden in so izrazito lunarno zaznamovane.


VESOLJSKI TEDNIK

1. Čandrajan 2 prihodnji mesec na Luno

ISRO je izdal svežo infografiko. Foto: ISRO

Indijska misija Čandrajan 2 bo po neštetih prestavitvah prihodnji mesec le začela svojo pot. Iz indijske vesoljske agencije ISRO so sporočili, da bo izstreljena junija na raketi GSLV Mk III. Vsebuje orbiter, ki bo krožil okoli Lune pri oddaljenosti 100 kilometrov, pristajalni modul Vikram in rover Pragjan, ki naj bi dobra dva tedna raziskoval področje okoli južnega pola. Z njim bi Indija lahko postala 4. država sveta z uspešnim pristankom na Luni, potem ko je prejšnji mesec to spodletelo izraelski zasebni misiji Berešit. Celoten skupek meri 3,8 tone. Opremljen je z 11 indijskimi znanstvenimi instrumenti, Nasa je prispevala laserski retroreflektor, ki bo namenjen natančnemu lociranju in merjenju razdaje z Zemlje.

Nesreča misija bi morala biti izstreljena že na začetku desetletja, a jo pestijo zapleti v razvoju, zato je Indijo pri lunarnem raziskovanju že pred leti prehitela konkurenčna Kitajska. Zdaj državi tekmujeta, katera bo prej robotsko dosegla Mars.

2. Berešitovo poslednje počivališče

Foto: ISRO

Lunarni orbiter LRO (Nasa) je fotografiral krater, ki ga je izraelska sonda Berešit napravila prejšnji mesec ob spodletelem poskusu pristanka. Na sredi je 10-metrska črnina, prek katere so ugotovili, da ne gre za ostanek trka meteorita.

3. Luna ima gubice zaradi potresov

Ti jarki na Luni so nastali zaradi širjenja površja. Foto: Nasa
Še več gubic. Foto: Nasa

Medtem ko je Zemlja velik skupek vroče magme s tanko trdno plastjo na vrhu, je Luna povsem drugačna. Večinoma je ohlajena in strjena z izjemo jedra. Nima tektonike, nima aktivne geologije in tudi ne erozije. Je torej "mrtvo" telo in stopinje astronavtov bodo načeloma na njej ostale enake tisoče let.

A povsem geološko mrtva očitno ni. Prej omenjeni Nasin LRO je prek fotografij našel "gubice", podolgovate nepravilnosti na površju, ki so stare "samo" 40 milijonov let. Pripisali so jih hlajenju, krčenju tega nebesnega telesa, kar povzroča potrese in nazadnje tudi spremembe na površju. Nekaj energije za to sicer neprestano kanalizira Zemlja prek plimske sile. Raziskava je objavljena v Nature Geoscienceu.

4. Čang'e 4 se je dokopal do plašča Lune

Nepremični pristajalnik Čang'e 4. Foto: CNSA
Rover Jutu 2. Foto: CNSA

Kitajska lunarna misija Čang'e 4 (Žadasti zajec 4) je po petih mesecih delovanja poskrbela za prvo obširno znanstveno objavo, in to kar v prestižni reviji Nature. Njen rover Jutu 2 je s spektrometri kemično analiziral tla, po katerih se vozi, in ugotovil, da je to pravzaprav Lunin plašč, poroča BBC.

Leži v Kotanji Aitken, široki kar 2.700 kilometrov. Nastala naj bi pred 3,9 milijarde let, ko je v Luno trčil okoli 170 kilometrov širok asteroid. Znotraj kotanje je še 180 kilometrov široki podkrater Von Karman, ki je nastal pozneje. Udarca sta očitno bila tako obsežna in silovita, da sta odstranila 50 kilometrov debelo Lunino skorjo in se dokopala vse do skritih plasti, torej plašča.

Čang'e 4 je zdaj vstopil v svojo peto lunarno noč. Z dvema tednoma uničujočega hladu se bo spopadel v mirovanju. Načrtovan je bil za tri lunarne noči.

Proti koncu leta bo Kitajska izstrelila naslednika, misijo Čang'e 5, ki bo vzorce Lune predvidoma prinesla na Zemljo.

5. Ustvarjalno uničenje skozi Hubblov teleskop

Foto: Nasa/ESA
11. maja 2009 je vesoljski čolniček Atlantis poletel v nebo do Hubblovega teleskopa in ga kmalu zatem zgrabil z mehanično roko, kot je to vidno na fotografiji. 14. maja 2009 je bila nameščena najzmogljivejša kamera WFC3. Foto: Nasa
Prijetno za oči

Stari vesoljski teleskop Hubble je posnel tango dveh galaksij, ki sta se gravitacijsko ujeli. Večja soseda NGC 4490 s svojim privlakom maliči manjšo NGC 4485, ki je bila sprva običajna spiralna galaksija. Strukturi sta že mimo točke največjega približanja in se trenutno oddaljujeta druga od druge. Med njima je nastal 25.000 svetlobnih let dolg most materiala, interakcija pa je v manjši galaksiji sprožila ognjemet rojstva novih zvezd. Sta 30 milijonov svetlobnih let stran od nas. Za vse podrobnosti priporočamo, da si naložite fotografijo v polni ločljivosti (okvirček levo).

V podoben ples se bo naša Galaksija čez okoli štiri milijarde let zapletla s sosednjo Andromedo.

Fotografijo je posnela Hubblova kamera WFC3, ki so jo astronavti namestili na servisni misiji skoraj točno pred 10 leti.

Video: Virtualni polet do NGC 4490