Razgled z vrha smučišča, ki je poleti poligon za kolesarje in pohodnike. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO
Razgled z vrha smučišča, ki je poleti poligon za kolesarje in pohodnike. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO

Za Dolenjce in Belokranjce je prva misel ob omembi Gač, širše so celo še bolj znane kot SC (Smučarski center) Rog Črmošnjice, brez dvoma smučanje, saj so tu številni naredili svoje prve zavoje. Zadnja leta je smučišče skušalo čim bolj izkoristiti naravne razmere in ob pomoči snežnih topov čim bolj izkoristiti zimsko sezono, a so tople zime povzročile marsikateri sivi las. Po zgledu smučarskih središč v tujini pa so letos zagrizli v nov izziv in ponudili pestro poletno dogajanje.

Vožnja po kraškem polju Ponikve. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO
Vožnja po kraškem polju Ponikve. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO

Prvič tudi poletna sezona

"Letos smo prvič začeli poletno sezono, je bilo kar luštno, ljudje so prišli tudi samo jest, ker imamo v ponudbi posebne dobrote, številni pa so si izposodili tudi električna kolesa ali se odpravili na pohod, skratka, bilo je in še je pestro," pravi prvi mož dogajanja Bor Koprivnik, ki je upravljanje smučišča s partnerji prevzel pred nekaj leti. "September je po obisku še močnejši, kot sta bila avgust in julij. Lepi dnevi so privabili številne obiskovalce, upamo, da tako ostane še nekaj tednov. Smo dobro obiskani, kar nas zelo veseli."

Prva in najpreprostejša dejavnost je pohodništvo, že na vrh smučišča je vzpon kar lep, od tam pa se odpre pogled daleč po Sloveniji, ob lepih in jasnih dneh se vidi tudi Triglav. Ker se v zadnjih letih vse več ljudi odloča za kolesarjenje, zadnji "modni" krik pa so električna kolesa, so temu prilagodili ponudbo tudi na Gačah. Pri tem pa seveda ne gre pozabiti, da je to že leta priljubljen cilj gorskih kolesarjev.

Kot pojasni, so označili šest kolesarskih poti, dolgih od 12 do 55 kilometrov, ki imajo različna imena. "Tako imamo tudi Lisičjo, Medvedjo in Volčjo, ki vodijo po poteh Kočevskega roga mimo Debele jelke, Ledene jame, Ponikev, Rese, Pogorelca ter drugih znamenitosti. Na poti je veliko zgodovinskih točk, tu je še vedno viden močan pečat Kočevarjev, od žag do pokopališča, pogledat gremo lahko tudi Ledeno jamo, ki je bila odkrita kot prva ledena jama v Sloveniji že pred več kot 100 leti, v njej je še vedno led," našteva možne točke ogleda, skrite pod planjavo gozdov, ki kraljujejo po okoliških pobočjih. Blizu je tudi Baza 20, ki je prava točka za zgodovinske in vojaške navdušence. "Seveda pa ne smemo mimo različnih pohodniških poti in točk, od Mirne gore do Pogorevca, od koder tudi skačejo s padali."

Obiskovalci vse našteto raziskujejo v lastni režiji, lahko pa tudi s pomočjo vodnika. Še prav posebno doživetje pa, kot pojasni sogovornik, čaka navdušence nad preživetjem v naravi, saj se lahko za dan ali dva odpravijo v gozd, kjer jih čaka prava vrnitev k materi Zemlji: kurjenje ognja, lovljenje rib v potoku, iskanje in nabiranje zelišč ...

Prekrasen razgled na gozdove med vožnjo proti Mirni gori. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO
Prekrasen razgled na gozdove med vožnjo proti Mirni gori. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO

Gremo "en krog"

Pred morebitno tovrstno preizkušnjo smo se najprej odpravili na kolesarsko raziskovanje Gač in okolice. Pot nas je najprej peljala čez smučišče, kjer je v poznopoletnem soncu samevala dvosedežnica. Makadamska pot se je zlagoma vzpenjala, zato je kar prav prišel "dodaten potisk" elektrike. Na takem razgibanem terenu si tudi po vožnji z električnim kolesom, naš krog je trajal približno tri ure, kar precej utrujen, sploh pri vožnji navzdol po makadamu porabiš kar nekaj energije za zaviranje in držanje zadnjice v zraku. Zelo pohvalno je, da so na vsakem križišču oznake, res jih je veliko, tako da imajo kolesarji in pohodniki res veliko možnosti za raziskovanje in malo, da se izgubijo v prostranih gozdovih.

Cerkev sv. Elije. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO
Cerkev sv. Elije. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO

Srečali smo kar nekaj pohodnikov in kolesarjev, ki so grizli v klanec z različnih strani, eni so prihajali kot mi iz Gač in se že vračali s kolesarskega podviga, drugi so se pripeljali iz Črnomlja in so se že veselili okrepčila na Gačah. Večina poti od Gač do Mirne gore vodi po gozdu, vmes pa se odprejo krasni razgledi na Dolenjsko. Povsod mir in tišina, le visokorasli gozdovi, ki že tisoče let bedijo nad dogajanjem.

Na poti na Mirno goro, ki je s 1047 metri drugi najvišji belokranjski vrh, nas je pot peljala tudi mimo Planine, kjer smo si ogledali cerkev sv. Elije in pokopališča Kočevarjev, kar so jasno razkrili nemški priimki na spominskih ploščah. Pečat Kočevskih Nemcev je v teh krajih zelo močan in le nekaj dni zatem so potekali 6. dnevi Kočevarske kulture, v okviru katerih so organizirali različne dejavnosti, od pogovorov do pohodov.

Močan pečat kočevskih Nemcev

Kočevski Nemci oz. Kočevarji so na Kočevskem živeli več kot 600 let, od okoli leta 1330, ko so tja prišli prvi kmetje, do začetka druge svetovne vojne na naših tleh, ko so jih izselili. Govorili so tudi svoj jezik, kočevarščino, ki jo danes govori le še nekaj ljudi na svetu. V drugi polovici 19. stoletja je skupnost štela kar 28.000 ljudi, kar je bilo največ. Potem pa je sledil upadanje: zaradi revščine so se mnogi izselili v ZDA, po ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918 pa so številni odšli s trebuhom za kruhom tudi zaradi političnega pritiska na nemško manjšino. Leta 1940 je bilo tako kočevskih Nemcev le še 12.500. Med drugo svetovno vojno so leta 1941 prebivalce Kočevskega preselili v Posavje, ki je bilo takrat pod Nemci. Le nekaj sto Kočevarjev se je uspešno izogibalo preselitvi in nekateri med njimi so se pridružili slovenskim partizanom. 1945 so morali skoraj vsi Kočevarji zapustiti Slovenijo oz. Jugoslavijo. Tiste, ki niso pravočasno pobegnili, so jugoslovanske oblasti na podlagi avnojskih sklepov razlastile in potem izgnale. Veliko Kočevarjev je umrlo v taboriščih, predvsem v Strnišču in na Teharjah. Po osamosvojitvi Slovenije so potomci Kočevarjev ustanovili dve društvi: Društvo Kočevarjev staroselcev s sedežem v Občicah (občina Dolenjske Toplice, na skrajnem vzhodu nekdanjega jezikovnega otoka) in l. 1994 Društvo Peter Kosler v Kočevju. V zadnjih desetletjih si prizadevajo za ohranitev spomina na Kočevarje, ki jih je danes le še peščica. Društvo Kočevarjev staroselcev se je pridružilo Zvezi kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji, ki se zavzema za priznanje nemške narodne skupnosti v Sloveniji na način, kot sta priznana italijanska in madžarska narodna skupnost. Konec avgusta potekajo tudi Dneve kočevarske kulture, ki so letos potekali že 6. Namen prireditev, ki jih vsako leto skupaj pripravijo občine Semič, Dolenjske Toplice in Kočevje, je ohranjati kulturno dediščino kočevarskih Nemcev. (povzeto po Vikipediji)

Pokopališče Kočevarjev. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO
Pokopališče Kočevarjev. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO

Spokoj na pokopališču Kočevarjev je hitro prekinila opozorilna tabla, da smo na območju medveda, zaradi katere smo takoj postali bolj pozorni na dogajanje okoli sebe. Nekateri pogosti obiskovalci Gač so že imeli bližnje srečanje s kosmatincem, ki so si ga seveda dobro zapomnili. Med glasnim govorjenjem, da bi ja odgnali kakšnega morebitnega radovedneža s štirimi tacami, smo prestavili v višjo hitrost in se hitro odpravili naprej. Na križišču pod vzponom na Mirno goro smo pogledovali, katera od poti je boljša za kolesarjenje, ko so nam prijazno na pomoč priskočile gospe v zrelih letih, ki so v bližnji uti ob dobrotah nabirale moči. "Kar tule pojdite, pridemo za vami na Mirno goro, samo peš, tako da bo še trajalo," so se zadovoljno muzale in v pojoči dolenjščini pojasnile, da imajo končno sindikalni izlet, potem ko so vendarle uskladile urnik in družine za dva dni prepustile same sebi.

Zadnji del poti na Mirno goro predstavljajo vzpenjajoči se ovinki, kjer so se električna kolesa izkazala za odlično izbiro, tega ne morem zanikati. A vseeno smo se do vrha zasopihali, kar pa je hitro odtehtal krasen razgled na Belo krajino, še prej pa na kočo, ki jo krasijo prekrasne cvetoče surfinije. "Ja, se kar veliko ukvarjam z njimi, samo zalivam jih vsaj eno uro, ampak je vredno," na naš kompliment odgovori oskrbnica koče, že utrujena od dolgega dne. Ni redko, ko sama, pa tudi njena sestra, ki ji pomaga, vstane pred 4. uro, da pripravi vse za tekoči dan. "Pa tako je, da nikoli ne veš, koliko ljudi bo prišlo. Letos je sicer res lep obisk."

Poznopopoldansko sonce je kot zlatorumeni oklep legalo na pobočja pod nami. Ko smo ob sosednji mizi zaslišali še žuborečo belokranjščino, na krožnik pa dobili odlično joto, nas je res prevzel počitniški utrip, predvsem pa lenobnost zaradi polnega želodčka.

Kraško polje, skrito med gozdovi

Če se odpravljate na Mirno goro ali okolico, ne spreglejte table za Ponikve, s poti, dober kilometer je do tam, lahko zavijete za gor ali za dol z Mirne gore, ne bo vam žal. Po nekaj minutah vožnje po gozdni poti se je gozd naenkrat odprl in znašli smo se na travnati preprogi, ki se je raztezala daleč naokoli. Gre za res mogočno kraško polje, skrito med gozdovi. Res presenečenje. V bližini polja je bila nekdaj istoimenska vas Kočevarjev, ki je nastala že okoli leta 1450, in je bila med najstarejšimi na tem območju, piše na spletni strani občine Semič. 22. novembra 1941 se je odselilo še zadnjih 38 prebivalcev iz devetih hiš.

V prekrasne rože odeta Koča na Mirni gori. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO
V prekrasne rože odeta Koča na Mirni gori. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO

Na svoje veliko začudenje smo na drugem koncu polja, vožnja čezenj je bila res prijetna, srečali tri fante, ki so kurili ogenj in postavljali šotore. Kot privid, nikjer nikogar, samo gozdovi in travnik, pa trije "modeli". Seveda ni šlo brez vprašanja, kaj pa vi tu. "Nič, prišli smo uživat, spekli bomo nekaj na žaru, potem pa gledali zvezde in spali v šotoru pod milim nebom. A je lahko kaj lepšega?" Ko jih pobaramo, ali se kaj bojijo, da jih pride obiskat kakšen medved, se samo zasmejijo.

Muzajoč se nad videnim, pospešimo, saj se sonce spušča vse nižje, v mraku pa se zdijo kočevski gozdovi še bolj skrivnostni kot sicer. Ob oznakah, ki jih je res povsod zelo veliko, predvsem pa vodenju prijateljice, ki ima okolico že v malem mezincu, se varno in hitro vrnemo na smučišče. Še dvakrat se obrnemo, kot radi rečemo, pa se bomo že smučali. Nov letni čas, novi cilji.

10-letni načrt: adrenalinski park, zipline, nastanitve ...

Ko je zdajšnja ekipa prevzela smučišče, so si zadali 10-letni načrt, ki so ga predstavili tudi Občini Semič in na regijskem centru, pojasni Koprivnik. 15 občin jih finančno podpira v protivrednosti smučarskih vozovnic, ki jih zagotovijo za otroke v teh občinah. Ti tako tu preživljajo športne dneve ali zimske počitnice, za številne je to prvi stik s smučanjem.
"Zdaj gremo z novimi projekti naprej, kar se tiče namestitev, glampinga, v načrtu sta tudi zipline in adrenalinski park. To so visokoleteči načrti, za katere pa so seveda potrebni veliki vložki. Sicer se prijavljamo na razpise in smo kar uspešni, a so vlaganja prevelika, da bi jih zmogli sami," Koprivnik razgrne smele načrte za prihodnost.

Letošnja zimska sezona bo zelo drugačna od preteklih

Po športnih dejavnosti se prileže kaj dobrega pojesti in popiti ter se v sproščenem vzdušju družiti s prijatelji. Temu so namenili prav posebno pozornost. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO
Po športnih dejavnosti se prileže kaj dobrega pojesti in popiti ter se v sproščenem vzdušju družiti s prijatelji. Temu so namenili prav posebno pozornost. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO

Najprej pa je tu zimska sezona. Trenutno pripravljajo t. i. projekt hladilnik, kjer bodo znižali temperaturo vode, tako da bodo lahko še prej kot sicer izdelovali umetni sneg. "Delovale bodo vse proge, tudi sedežnica. Ta teden smo začeli predprodajo zimskih kart," je optimističen, glede upoštevanja ukrepov zaradi pandemije covida-19 pa pravi, da čakajo na podrobna navodila za zimo, ki se zdaj še pripravljajo za smučarska središča, velikih težav pa ne pričakuje, saj nimajo zaprtih sedežnic in kabinskih žičnic, kar je zdaj sreča v nesreči.

Do takrat pa izkoristite lepo jesensko vreme in si privoščite aktiven dan na Gačah.